Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (8.326-8.350)
- motívičen -čna -o prid. (í) motiven: motivična pestrost, preprostost skladbe, pesniške zbirke; motivično bogastvo / motivični viri motívično prisl.: motivično so njegovi spisi v zvezi z Dolenjsko ♪
- motnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima motne oči: motnooka starka ♪
- motociklístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na motocikliste ali motociklizem: motociklistični jopič; motociklistična čelada / prirediti motociklistične dirke ♪
- motoglàv in motogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) star. omotičen: bil je motoglav od nemira, pijače; kot motoglav se je opotekal / ujela je motoglavega nočnega metulja; nekaj motoglavih muh se je grelo na soncu motoglávo prisl.: motoglavo je hodil ob palici ♪
- mótoren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. gonilen, gibalen: motorna sila nacionalizma ♪
- motóren -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na motór: motorni deli / motorni bencin / vozilo na motorni pogon / motorni čoln; motorni promet; motorni vlak; motorna kosilnica, žaga; motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno letalo ◊ strojn. motorna gred; motorno olje olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; žel. motorni vlak kompozicija iz enega ali več motornih voz in ene ali več prikolic; motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike ♪
- motóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. gibalen: motorična dejavnost organizma; motorična sposobnost telesa / motorična reakcija / motorični tip človeka tip človeka, ki ima velike sposobnosti za gibanje ◊ anat. motorični živec živec, ki povzroča delovanje mišic; motorično središče celice v osrednjem živčevju, ki prevajajo vzburjenje k mišicam motórično prisl.: motorično zavrt otrok ♪
- motorístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na motoriste ali motorizem: motoristična čelada / motoristične dirke / motoristični klub ♪
- motórski -a -o prid. (ọ̑) redko motoren: proizvodnja motorskih delov ♪
- motovílast -a -o prid. (í) ekspr. neroden, zlasti pri gibanju, premikanju: velik in motovilast človek / motovilaste noge / motovilasta pijanost ♪
- motvózast -a -o prid. (ọ̑) raba peša 1. ki je iz vrvice, vrvi: motvozasta mreža 2. ekspr. podoben vrvici, vrvi: motvozasti poganjki rastline ♪
- mozaíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mozaik: a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana ◊ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure mozaíčno prisl.: novela je mozaično razdrobljena ♪
- mozgàt -áta -o prid. (ȁ ā) agr., navadno v zvezi mozgati grah grah, katerega oglato in debelo zrnje ima mehko meso ♪
- mózgav -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje mozeg: mozgave kosti ♪
- mózgov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mozeg: mozgove žile / mozgova kost ♪
- mózgoven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mozeg: mozgovno tkivo / mozgovne kosti ♪
- mozóljast -a -o prid. (ọ̑) 1. poln mozoljev: mozoljast obraz 2. podoben mozolju: mozoljast izpuščaj ♪
- mozóljav -a -o prid. (ọ̑) ki ima mozoljasto kožo: mozoljav mladostnik / mozoljava polt ♪
- mozóljčast -a -o prid. (ọ̑) poln mozoljčkov: mozoljčast obraz / mozoljčast človek ♪
- možákarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na možakarje: možakarski obraz; zdel se mu je že možakarski / možakarski značaj možákarsko prisl.: ustopil se je (po) možakarsko ♪
- možàt -áta -o prid. (ȁ ā) nav. ekspr. 1. ki ima odločnost, pogum: možat človek // ki izraža odločnost, pogum: možat značaj; možata zrelost / možat pogovor; možata beseda / možato dejanje 2. močen: njegove možate roke; možata postava / bil je velik in možat možáto prisl.: možato izpolnjevati dolžnosti; možato se je tam postavil; možato zagovarjati svoje prepričanje možáti -a -o sam.: veljal je za možatega; reči kakšno možato ♪
- móžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja; mogoč: poiskati možno rešitev / na to vprašanje je možen samo en odgovor / proizvodnja v največjem možnem obsegu // navadno v povedni rabi ki se lahko uresniči, nastopi: nastop službe je možen takoj ● redko pri slikanju je uporabil vse možne barve vse mogoče; sam.: pogovarjali smo se o možnem in resničnem; prim. možno ♪
- móževski -a -o prid. (ọ̑) redko moški: moževski ponos je premagal vsa druga čustva; ali je to moževska beseda / moževski stan ♪
- možgánov -a -o prid. (ȃ) gastr. ki je iz možganov: možganov namaz / možganova juha ♪
- možgánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja 2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti ◊ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska
ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile ♪
8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426