Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (7.976-8.000) 
- mézgast -a -o prid. (ẹ̄) podoben mezgi, marmeladi: mezgasta tekočina ♪
- mezgóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na mézga 2: mezgovni obtok ♦ anat. mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; mezgovna žila žila, po kateri se pretaka mezga; mezgovno tkivo ♪
- mezínčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mezinec: mezinčna blazinica / mezinčna stran dlani ♪
- mezlánast -a -o prid. (ȃ) tekst. ki je iz mezlana: takrat so nosili še mezlanaste hlače; mezlanasta obleka ♪
- mezopotámski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Mezopotamce ali Mezopotamijo: mezopotamska kultura ♪
- mezozójski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mezozoik: mezozojske kamnine; mezozojsko živalstvo / mezozojski vek ♪
- mežàv -áva -o [mǝž in mež] prid. (ȁ á) 1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek 2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo // medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce mežávo prisl.: mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil ♪
- mežéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko muževen 1: meževna veja ♪
- mežíkav -a -o tudi mežikàv -áva -o [mǝž in mež] prid. (í; ȁ á) ki rad mežika: pegast, mežikav fant / mežikave oči / mežikava luč ♪
- méžnarski -a -o prid. (ẹ́) pog. cerkovniški: mežnarska opravila / mežnarska bera ♪
- mícen -a -o [cǝn] prid. (ȋ) ekspr. zelo majhen: micen otročiček / stroški bodo prav miceni ♪
- mícken -a -o [kǝn] prid. (ȋ) nar. zelo majhen: dala mu je samo micken kos kruha ♪
- míčen -čna -o prid., míčnejši (í ȋ) knjiž. privlačen, ljubek: mičen obraz; dekleti sta bili prav mični; v tej svoji zadregi je bila zelo mična / mično jezero, mestece / njegovo pripovedovanje je nadvse mično zanimivo míčno prisl.: gosta je bilo res mično poslušati ♪
- míčken -a -o [kǝn] prid. (ȋ) ekspr. zelo majhen: otrok je bil takrat še čisto mičken; v daljavi je bilo videti vse zelo mičkeno ♪
- midí in mídi prid. neskl. (ȋ; ȋ) žarg., navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč ki je srednje dolžine: midi plašč; večerne obleke bodo ostale midi / midi dolžina ♪
- migetálen -lna -o prid. (ȃ) nav. mn., biol., navadno v zvezi migetalna resa, resica migetalka ♪
- migetàv -áva -o prid. (ȁ á) ki migeta: migetave sence ♪
- migljàv -áva -o prid. (ȁ á) ki miglja: migljavo listje / migljava svetloba sveč ♪
- migotàv -áva -o prid. (ȁ á) ki migota: migotava filmska slika / migotav zrak ♪
- migracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na migracijo; selitven: migracijski tokovi; intenzivna migracijska gibanja zaradi urbanizacije in industrializacije ♦ soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev ♪
- mikálen -lna -o prid. (ȃ) tekst. s katerim se mika: mikalni stroj ♪
- mikáven -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen mikávno prisl.: tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega ♪
- mikénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Mikene: mikenski prebivalci ♦ arheol. mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo ♪
- mikróben -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrobe: mikrobna protoplazma / mikrobni fermenti; mikrobne bolezni / bil je dober poznavalec mikrobnega sveta ♪
- míkrobiolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo: mikrobiološki inštitut / mikrobiološko zborovanje // biol. nanašajoč se na življenje mikroorganizmov: škodljivo mikrobiološko delovanje / mikrobiološko cepivo za izdelovanje sirov ♪
7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 
