Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (7.851-7.875)



  1.      meketàv  -áva -o prid. ( á) ki (rad) meketa: meketavi kozlički
  2.      mekínast  -a -o prid. (í) med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža
  3.      melamínski  -a -o prid. () nanašajoč se na melamin: melaminska plošča
  4.      melanhóličen  -čna -o prid. (ọ̑) čustveno zelo prizadet in pesimistično razpoložen: melanholičen človek; postati melanholičen / melanholičen temperament // ki izraža tako prizadetost in tako razpoloženje: melanholičen pogled / obšle so ga melanholične misli / melanholična jesenska pokrajina
  5.      melínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na melino ali mel: melinaste brežine / melinast, sipek material
  6.      melioracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na melioracijo: melioracijski ukrepi; melioracijska dela / melioracijski načrt / nova melioracijska področja
  7.      melioratíven  -vna -o prid. () s katerim se meliorira: meliorativno pogozdovanje / meliorativna drevesna vrsta
  8.      melíran  -a -o prid. () 1. tekst. ki je iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: melirana preja, tkanina 2. ekspr., v zvezi z lasje, brada ki je različnih barv, med katerimi navadno prevladuje siva: on ima že melirane lase / starec s sivo melirano brado ◊ metal. ki ima belo-sivo prelomno ploskev
  9.      melísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na meliso: melisni listi / melisno olje / star. melisne jagode melisnice
  10.      melíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih področij / meliščno rastlinje
  11.      melizmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na melizem: melizmatično petje / melizmatični okraski
  12.      melódičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na melodijo: melodična stran glasbe / imeti izreden ritmični in melodični čut / melodični interval zaporedno zvenenje dveh tonov; melodična linija potek melodije 2. ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven: ta pesem, skladba je zelo melodična / melodičen jezik / melodična lepota njenega glasu ◊ lingv. melodični naglas tonemski naglas
  13.      melodíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na melodijo; melodičen: melodijski elementi skladbe / melodijski in spremljevalni instrumenti
  14.      melodiózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven: melodiozne pesmi, skladbe / to narečje je zelo melodiozno / govorila je z melodioznim glasom
  15.      melodramátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na melodramo: dobro pozna melodramatične zakonitosti / ta lik spominja na melodramatične junake 2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: film z melodramatično zgodbo / govoriti z melodramatičnim glasom
  16.      melodramátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na melodramo: bil je znan melodramatski avtor / še najboljši so bili melodramatski filmi 2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: konec igre je melodramatski
  17.      melodrámski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na melodramo: bil je znan melodramski avtor / prevečkrat uporablja melodramske preobrate, zaplete 2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: roman z melodramsko zgodbo melodrámsko prisl.: dialogi učinkujejo melodramsko
  18.      melónast  -a -o prid. (ọ̑) podoben dinji: melonast sad; ekspr. pomolil je skozi vrata svojo melonasto glavo
  19.      membránski  -a -o prid. () nanašajoč se na membrano: naprava z membranskim preusmerjanjem ♦ strojn. membranska črpalka
  20.      memoáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na memoare: avtobiografska in memoarna literatura; memoarna dela o revoluciji / memoarna oblika romana
  21.      memoárski  -a -o prid. () nanašajoč se na memoare: pripoved presega memoarske okvire / memoarska literatura; rad bere memoarska dela
  22.      memoriálen  -lna -o prid. () publ. posvečen spominu na kaj; spominski: memorialna konferenca ob 30-letnici kongresa / pisateljevo rojstno hišo so preuredili v memorialni in etnografski spomenik
  23.      menážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na menažo: menažna skodelica / menažni voz
  24.      mencàv  -áva -o [mǝn] prid. ( á) ekspr. omahljiv, neodločen: mencavo vedenje mencávo prisl.: mencavo govoriti
  25.      mendikántski  -a -o prid. (ā) rel., v zvezi mendikantski red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju; beraški red: frančiškanski, dominikanski in drugi mendikantski redovi

   7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA