Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (7.839-7.863)



  1.      mehkolás  in mehkolàs -ása -o prid. (; á) ki ima mehke, voljne lase: mehkolaso dekle
  2.      mehkolísten  -tna -o prid. () vrtn., navadno v zvezi mehkolistna solata solata, ki ima mehke, sočne liste: krhkolistne in mehkolistne solate
  3.      mehkolupínast  -a -o prid. (í) knjiž. ki ima mehko lupino: mehkolupinast sad / mehkolupinasto jajce jajce z mehko lupino
  4.      mehkonében  -bna -o prid. (ẹ̑) lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: mehkonebna zapora / mehkonebni soglasniki
  5.      mehkosŕčen  -čna -o prid. () knjiž. usmiljen, dobrosrčen: mehkosrčen človek; mati je bila zelo mehkosrčna
  6.      mehkôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko nekoliko mehek: mehkotno telo kače / ne bodi tako mehkoten občutljiv, mehkužen
  7.      mehkúžen  -žna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se zaradi navajenosti na udobje, pretirane občutljivosti boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: mehkužni otroci so kar naprej bolni; predobro se jim godi, zato so vsi mehkužni; ne bodi tako mehkužen in len / v mestih je življenje vedno bolj mehkužno
  8.      mehúrčast  -a -o prid. (ú) 1. poln mehurčkov: ves je opečen in mehurčast; led je bil prevlečen z mehurčasto plastjo 2. podoben mehurčku: mehurčast izpuščaj; mehurčasta žleza / tkanina mehurčastega videza
  9.      mehúrčkast  -a -o prid. (ū) 1. poln mehurčkov: mehurčkasta površina 2. podoben mehurčku: mehurčkast izpuščaj
  10.      mehúrjast  -a -o prid. (ú) 1. poln mehurjev: mehurjast obraz; roke so mehurjaste / papir je postal mehurjast 2. podoben mehurju: mehurjasta tvorba ◊ bot. mehurjasti šaš šaš z napihnjenimi plodovi, Carex vesicaria
  11.      meissenski  -a -o [májsǝn-] prid. (á) nanašajoč se na mesto Meissen: meissenska katedrala / dragocen meissenski porcelan
  12.      méjen  -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mejo: a) mejna pokrajina; nemiri na mejnem področju / mejni spor / mejni jarek, kamen; mejni prehod / mejna črta b) revija je objavljala iz vzgojnih razlogov tudi mejne proizvode pesniškega ustvarjanja; preseči mejno hitrost, težo c) to je mejni primer iz sodne prakse; mejno področje med zdravstveno, socialno in pedagoško službo ● mejna znanost znanost, ki sega na področje drugih samostojnih znanostiekon. mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; filoz. mejna situacija po eksistencialistični filozofiji položaj, v katerem se človek zave omejenosti svojih možnosti; geom. mejna ploskev površje kakega geometrijskega telesa ali del tega površja; mat. mejna vrednost limita; strojn. mejna mera največja ali najmanjša mera, ki jo sme imeti izdelek, da je še uporaben; mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; zgod. mejni grof grof, ki je imel v lasti obmejno pokrajino
  13.      meketàv  -áva -o prid. ( á) ki (rad) meketa: meketavi kozlički
  14.      mekínast  -a -o prid. (í) med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža
  15.      melamínski  -a -o prid. () nanašajoč se na melamin: melaminska plošča
  16.      melanhóličen  -čna -o prid. (ọ̑) čustveno zelo prizadet in pesimistično razpoložen: melanholičen človek; postati melanholičen / melanholičen temperament // ki izraža tako prizadetost in tako razpoloženje: melanholičen pogled / obšle so ga melanholične misli / melanholična jesenska pokrajina
  17.      melínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na melino ali mel: melinaste brežine / melinast, sipek material
  18.      melioracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na melioracijo: melioracijski ukrepi; melioracijska dela / melioracijski načrt / nova melioracijska področja
  19.      melioratíven  -vna -o prid. () s katerim se meliorira: meliorativno pogozdovanje / meliorativna drevesna vrsta
  20.      melíran  -a -o prid. () 1. tekst. ki je iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: melirana preja, tkanina 2. ekspr., v zvezi z lasje, brada ki je različnih barv, med katerimi navadno prevladuje siva: on ima že melirane lase / starec s sivo melirano brado ◊ metal. ki ima belo-sivo prelomno ploskev
  21.      melísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na meliso: melisni listi / melisno olje / star. melisne jagode melisnice
  22.      melíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih področij / meliščno rastlinje
  23.      melizmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na melizem: melizmatično petje / melizmatični okraski
  24.      melódičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na melodijo: melodična stran glasbe / imeti izreden ritmični in melodični čut / melodični interval zaporedno zvenenje dveh tonov; melodična linija potek melodije 2. ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven: ta pesem, skladba je zelo melodična / melodičen jezik / melodična lepota njenega glasu ◊ lingv. melodični naglas tonemski naglas
  25.      melodíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na melodijo; melodičen: melodijski elementi skladbe / melodijski in spremljevalni instrumenti

   7.714 7.739 7.764 7.789 7.814 7.839 7.864 7.889 7.914 7.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA