Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (7.326-7.350)


  1.      ljúdskoprosvéten  -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva ♪
  2.      ljudskošólski  -a -o prid. (ọ̑) zastar. osnovnošolski: ljudskošolska berila / ljudskošolski učitelj ♪
  3.      ljúdskovzgójen  -jna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj ♪
  4.      ljút  -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris 2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem ljúto prisl.: ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši ♪
  5.      lobánjast  -a -o prid. (á) redko 1. podoben lobanji: lobanjasta gomila 2. pri katerem je lobanja zelo izrazita: ptiček z neporaslo, lobanjasto glavico ♪
  6.      lobánjski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lobanjo: lobanjske kosti ♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; (lobanjski) šiv; lobanjska votlina; lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline ♪
  7.      lôcnast  -a -o prid. (ó) ki ima locen: locnasta košara, žaga // ki ima obliko locna: locnasta vzmet ♪
  8.      lóčen 1 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na lok: tu se začne ločna krivina; ločna oblika ◊ grad. ločni most most, katerega glavni nosilni element je lok; ločni nosilec nosilec v obliki loka; ločna konstrukcija mostu; les. ločna žaga ročna žaga z ogrodjem v obliki loka; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice ♪
  9.      lóčen 2 -čna -o prid. (ọ̄; lingv. ọ̑) ki loči, ločuje: ločna črta med obema deloma polotoka je severno od mesta ◊ lingv. ločno priredje priredje, v katerem se stavki med seboj izključujejo ♪
  10.      ločeválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. s katerim se ločuje: ločevalni postopek 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen ♪
  11.      ločílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se loči: polja na tarči imajo bele ločilne črte; ločilna stena med stanovanjskimi prostori / spoznati kaj po ločilnih znakih razlikovalnih ◊ fot. ločilna sposobnost filma sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo; lingv. ločilni števnik števnik, ki opozarja na različnost štetega ♪
  12.      ločítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ločitev (zakona): ločitveni razlog / ločitveni postopek; ločitvena razprava; vložiti ločitveno tožbo ♪
  13.      ločljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ločiti: ločljivi deli priprave / v nekaterih državah zakon ni ločljiv ♪
  14.      lódnast  -a -o prid. (ọ́) ki je iz lodna: zelena lodnasta lovska obleka; lodnasta pelerina ♪
  15.      logarítemski  -a -o [tǝm] prid. (í) nanašajoč se na logaritem: logaritemsko računanje / logaritemska enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu; logaritemska funkcija funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu; logaritemska baza, osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; logaritemska skala skala, ki temelji na logaritemski funkciji; logaritemska tabela tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi; logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami; logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih ♦ teh. logaritemski papir papir z logaritemsko mrežo ♪
  16.      logarítmičen  -čna -o prid. (í) mat. logaritemski: logaritmično računanje / logaritmične tablice ♪
  17.      logicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logicizem: logicistične trditve / simboli v teh pesmih so skonstruirane logicistične tvorbe / logicističen pouk ♪
  18.      lógičen  -čna -o prid., lógičnejši (ọ́) 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno 3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja ● ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno ◊ elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; jur. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike lógično 1. prislov od logičen: logično misliti, sklepati; zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje; logično izpeljana misel 2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: kaj se čudiš, to je vendar logično; logično je, da je on postal šef / elipt. logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; sam.: dajati prednost logičnemu pred iracionalnim ♪
  19.      logístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logizem ali logistiko: logistične trditve / voditi logistično službo v armadi ♪
  20.      logopédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na logopede ali logopedijo: logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli oddelek za otroke z govornimi motnjami ♦ ped. logopedske vaje vaje za odpravljanje govornih motenj ♪
  21.      lojálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izpolnjuje državljanske obveznosti, zakone zaradi dolžnosti: biti lojalen, a ne aktiven državljan; lojalen do države, vladarja / nekatera mesta so se upirala, to pa je ostalo lojalno; pesem je izražala lojalno in dinastično navdušenje zvesto, vdano 2. knjiž. pošten, odkrit v ravnanju: lojalen trgovski partner / lojalno sodelovanje ♦ ekon. lojalna konkurenca konkurenca, ki je v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo lojálno prisl.: treba je lojalno priznati, da je tako; on je lojalno sodeloval z novo vlado / v povedni rabi to ni lojalno do mene, da mi ne poveste, je dejala ♪
  22.      lójast  -a -o prid. (ọ̑) podoben loju: surovo maslo se kvari in je lojasto / smukec ima lojast otip ♪
  23.      lójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na loj: lojna snov ♦ anat. lojna žleza lojnica ♪
  24.      lojén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz loja: lojena sveča / lojene pogačice za krmljenje ptic pozimi ∙ ekspr. lojeni obrazi jetnikov bledi, rumenkasti ♪
  25.      lójev  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na loj: lojev duh / lojeva sveča ♪

   7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA