Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (6.714-6.738)
- Krístusov -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na Kristusa: Kristusovo trpljenje / Kristusovi apostoli ∙ šalj. biti v Kristusovih letih star triintrideset let ♦ rel. Kristusov namestnik papež 2. v medmetni rabi, v zvezi z rana izraža podkrepitev, poudarek: za pet Kristusovih ran, pomagaj ♪
- krístusov -a -o prid. (ȋ) bot., v zvezi kristusov trn trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti; bodčec ♪
- krístusovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak kot pri Kristusu: kristusovski obraz ♪
- kríščev -a -o prid. (ȋ) pog., v medmetni rabi, v zvezi za kriščevo voljo izraža a) nejevoljo, nestrpnost: za kriščevo voljo, saj ne gori voda b) svarilo, prepoved, opozorilo: za sveto kriščevo voljo, ne bodi tak c) podkrepitev, poudarek: pojdi, za kriščevo voljo; za kriščevo voljo, pomagaj č) strah, vznemirjenje, obup: za kriščevo voljo, ali so ga ubili ● ekspr. za kriščevo voljo ga je prosila, naj gre domov zelo ♪
- kríten -tna -o prid. (ȋ) teh. skozi katerega ne preseva barva podlage: kritni emajl, lak; premazati steno s kritno barvo ◊ ekon. kritna glavnica glavnica, namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; jur. kritno dejanje dejanje, s katerim hudodelec prikrije drugo kaznivo dejanje ♪
- kritêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na kriterij: določiti kriterijsko oceno ◊ šport. kriterijska dirka krožna kolesarska dirka, pri kateri se ocenjujejo tekmovalci po točkah ali po času prednosti ♪
- krítičen 1 -čna -o prid., krítičnejši (í) nanašajoč se na kritiko: objavljati kritične članke; kritična študija / kritičen pregled razvoja določenega vprašanja; kritična analiza dela; dati kritično oceno / veliko kritičnih besed je moral slišati; izraziti kritično misel, pripombo / imeti kritičen odnos do česa; kritično stališče / bil je zelo kritičen duh / ekspr. gledati na kaj s kritičnim očesom kritično ♦ lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; kritična izdaja literarnega teksta izdaja literarnega teksta z izčrpnimi podatki o njem; izdaja najbolj avtentične variante literarnega teksta s komentarjem krítično prisl.: kritično brati, govoriti; vse sprejema zelo kritično ♪
- krítičen 2 -čna -o prid., krítičnejši (í) nanašajoč se na krizo: preskrba s hrano je kritična; kritično pomanjkanje premoga zelo veliko / kritični trenutek; začelo se je kritično obdobje kriza / publ. kritični material material, ki se težko dobi; kritičen položaj težaven; reka je dosegla kritično točko; kritično stanje bolnika stanje, ko se kriza obrne na slabše ♦ fiz. kritična temperatura temperatura, pri kateri se začne plin utekočinjati ♪
- krítiški -a -o prid. (í) knjiž. nanašajoč se na kritike ali kritiko: opravljati kritiški posel / kritiški značaj / kritiško raziskovanje ♪
- krív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce // ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico // ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec 2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv // ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv 3. jur. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča //
ekspr., redko lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti // raba peša ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / star. po deželi so hodili krivi preroki ● ekspr., redko kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami krívo prisl.: krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge krívi -a -o sam.: po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv ♪
- krívden -dna -o prid. (ȋ) jur. nanašajoč se na krivdo: upoštevati krivdne razloge / dejanje je bilo spoznano za krivdno / krivdna odgovornost ♪
- krivénčast -a -o prid. (ẹ̄) večkrat nekoliko ukrivljen: krivenčaste korenine; tanko krivenčasto deblo / krivenčast gaber / krivenčasta rast / krivenčaste črke // ekspr. kriv, neraven: krivenčaste noge / krivenčast človek ♪
- krivíčen -čna -o prid., krivíčnejši (ȋ) nanašajoč se na krivico: krivična kazen, obsodba; takšno ravnanje je krivično / krivičen človek; krivičen je do njega / star. izročiti je moral vse krivično blago nepošteno pridobljeno blago krivíčno prisl.: krivično soditi ♪
- krivílen -lna -o prid. (ȋ) ki se rabi za krivljenje: krivilne klešče; različno krivilno orodje ♪
- krivínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krivino: krivinske spremembe ◊ geom. krivinski krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega; krivinski polmer polmer krivinskega kroga ♪
- krivočŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na krivo črto: krivočrtni lik / krivočrtno gibanje ♪
- krivogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. škilast: krivogleda ženska / krivogledo mežikanje ♪
- krivokljún -a -o prid. (ȗ ū) ki ima kriv kljun: krivokljun ptič ♦ zool. krivokljuni prodnik ptica z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Calidris ferruginea ♪
- krivonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima krive noge: bil je majhen in krivonog ♪
- krivonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima kriv nos: bradat in krivonos starec / krivonoso glavo je pomolil skozi vrata ♪
- krivorép in krivorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima kriv rep: krivorep ruševec ♪
- krivoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima krive roge: krivoroga koza ♪
- krivoúst -a -o prid. (ȗ ū) ki ima kriva usta: krivousta ženska / krivoust obraz ♪
- krivovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na krivo vero: postal je krivoveren / krivoverni nauki ♪
- krivovérski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krivoverce ali krivo vero: grad je bil krivoversko zbirališče / obhajale so ga krivoverske misli; krivoverske zablode; pren. tvoja krivoverska razlaga demokracije ♪
6.589 6.614 6.639 6.664 6.689 6.714 6.739 6.764 6.789 6.814