Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (5.989-6.013)



  1.      klámast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klamo: bil je še ves klamast in nebogljen / molči, klama klamasta
  2.      klámav  -a -o prid. (á) ekspr. omotičen, mlahav: trop klamavih ovc / bili so že vsi klamavi
  3.      klámfarski  tudi klamfárski -a -o prid. (; á) pog., slabš. kvantarski: pojejo samo klamfarske popevke
  4.      klánčast  -a -o prid. (á) ekspr. ki ima veliko klancev: pot je bila dolga in klančasta
  5.      klánski  -a -o prid. () nanašajoč se na klan: klanski poglavar; klanska družina / med njimi je bila klanska povezanost
  6.      klápast  -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr., navadno v zvezi z uho povešen, ohlapen: pes s klapastimi ušesi 2. ekspr. potrt, pobit: ves zmeden je in klapast / od bolezni je še vsa klapasta brez moči, onemogla
  7.      klápav  -a -o prid. (á) navadno v zvezi z uho klapast: pes s klapavimi ušesi
  8.      klapoúh  -a -o prid. ( ū) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapouh zajec; klapouha svinja 2. star. potrt, pobit: ves klapouh hodi okrog
  9.      klapoúšen  -šna -o prid.) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapoušen zajec; klapoušna svinja 2. ekspr. potrt, pobit: vrnil se je klapoušen; čemerna, klapoušna ženska / kaj bi s takim klapoušnim, bojazljivim možem ponižnim, strahopetnim klapoúšno prisl.: držal se je pobito, klapoušno
  10.      klásast  -a -o prid. () ki ima klas: klasasta rastlina ♦ bot. klasasto socvetje socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi
  11.      klasàt  -áta -o prid. ( ā) nav. ekspr. ki ima velike klase: klasata pšenica
  12.      klásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na klas: klasne rese / ekspr. klasno polje žitno
  13.      klasicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na klasiciste ali klasicizem: klasicistična estetika / klasicistična poezija, umetnost / klasicistični slog
  14.      klásičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote // redko klasicističen: pravila klasične estetike 2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek 3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična ◊ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje klásično prisl.: je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.: pog. hodi na klasično klasično gimnazijo
  15.      klasifikacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na klasifikacijo: klasifikacijski znak / spremeniti klasifikacijski sistem ♦ navt. klasifikacijska družba ustanova, ki nadzoruje gradnjo ladij in jim določa klaso
  16.      klásiški  -a -o prid. (á) zastar. klasičen: njegove pesmi štejemo med klasiška dela
  17.      klásnat  -a -o prid. () ki ima klas: klasnate trave ♦ bot. klasnati jetičnik trajnica z modrimi cveti v grozdih na vrhu stebla, Veronica spicata
  18.      klástičen  -čna -o prid. (á) petr., navadno v zvezi klastična usedlina usedlina, ki nastane pri preperevanju in drobljenju starejših kamnin
  19.      kláteški  -a -o prid. () nanašajoč se na klateže ali klateštvo: sit je bil tega klateškega življenja / klateški psi
  20.      klativíteški  -a -o prid. () nanašajoč se na klativiteze ali klativiteštvo: klativiteško življenje / šel je po svojih klativiteških potih
  21.      kláven  -vna -o prid. () nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali ∙ klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtevagr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali; klavni kalo ali klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; klavna teža teža zaklane živali
  22.      klavírski  -a -o prid. () nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer ♦ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba
  23.      klávničen  -čna -o prid. () redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni
  24.      klávniški  -a -o prid. () nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni
  25.      klávrn  -a -o prid., klávrnejši (á) nav. ekspr. 1. ki vzbuja pomilovanje, navadno zaradi videza: klavrn človek; bil je tih in klavrn / žival je nekam klavrna / spregovoril je s klavrnim glasom / klavrne razmere; klavrno življenje / klavrn konec 2. s širokim pomenskim obsegom slab, nezadovoljiv: bil je bolj klavrn večer / klavrno vreme / govoril je v klavrni francoščini / kritika je bila bolj klavrna / klavrno razpoloženje 3. nezadosten, majhen: dobila je klavrno doto; klavrne plače klávrno prisl.: držati se klavrno; predstava je klavrno propadla

   5.864 5.889 5.914 5.939 5.964 5.989 6.014 6.039 6.064 6.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA