Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (5.564-5.588)
- jezíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na jezik: a) jezikova barva ♦ anat. jezikov koren jezični koren; jezikova konica jezična konica b) jezikova zgodovina / zastar. jezikovi zakoni jezikovni ♪
- jezikóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut ♦ jur. jezikovno pravo pravo, ki določa jezik v uradnem poslovanju; lingv. jezikovna kultura jezikóvno prisl.: jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje ♪
- jezikóvnokultúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja ♪
- jezljàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci 2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče ♪
- jezljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje jezljívo prisl.: jezljivo odgovarjati ♪
- jeznorít -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. 1. ki se hitro močno razjezi: jeznorit in ošaben človek; jeznorita ženska / jeznorit značaj 2. ki izraža, kaže jezo, razburjenost: jeznorito dopisovanje 3. silovit, divji: jeznoriti sunki vetra jeznoríto prisl.: jeznorito govoriti ♪
- jezuítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala ♦ rel. jezuitski general ♪
- jéžast -a -o prid. (ẹ̄) 1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršena ♦ agr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju 2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta ♪
- jéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko jezden: ježni konj / ježna pot ♪
- ježíčast -a -o prid. (í) podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki ♪
- jóckeyski tudi džókejski -a -o [džokej-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na jockeye: jockeyske navade / jockeyska čepica okrogla čepica s trdim ščitkom ♪
- jóden -dna -o prid. (ọ̑) ki vsebuje jod: jodne in žveplene kopeli ♦ farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo ♪
- jódlarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jodlarje ali jodlanje: jodlarski zbor / jodlarske pesmi ♪
- jódov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina; jodova spojina ♦ farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para ♪
- jodovodíkov -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida ♪
- jokàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti ♪
- jónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje ♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; muz. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih ♪
- jórkširski tudi yórkshirski -a -o [jorkšir-] prid. (ọ̑) vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov ♪
- joviálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz ♪
- jožefínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem: jožefinski duh; terezijanska in jožefinska doba; jožefinske reforme ♦ zgod. jožefinski kataster kataster, narejen v času vladanja Jožefa II. ♪
- jubiláren -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko jubilejen: jubilarne slovesnosti ♪
- jubiléjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jubilej: jubilejni koncert; jubilejna predstava; letošnja prireditev v Planici je bila jubilejna / jubilejni letnik revije; jubilejna proslava ♪
- júdenburški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Judenburg: judenburška industrija ♦ zgod. judenburški upor upor slovenskih vojakov v mesecu maju 1918 v Judenburgu ♪
- júdežev -a -o prid. (ȗ) vrtn., v zvezi judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum ♪
- júdežev in Júdežev -a -o prid. (ȗ) v zvezah: ekspr. judežev denar ali judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; ekspr. judežev poljub hinavski, neiskren ♪
5.439 5.464 5.489 5.514 5.539 5.564 5.589 5.614 5.639 5.664