Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (5.551-5.575)



  1.      jézden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na jezdenje: tovorne in jezdne živali / jezdna pot / jezdni bič jahalni bič; jezdni konj jahalni konj
  2.      jézen  -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) 1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen / pes je jezen razdražen // nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo: jezni pogledi; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost 2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo je jezen name in ne govoriva; jezen je na kolege zaradi obrekovanja; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe 3. knjiž., ekspr. silovit, divji: skočiti v jezne valove; jezni viharji 4. knjiž., ekspr. neugoden, hud: jezni časi / jezna sreča ● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm jézno prisl.: jezno se držati; jezno gledati, govoriti, hoditi
  3.      jézernat  tudi jezérnat tudi jezêrnat -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ) poln jezer: jezernata dežela
  4.      jézerski  tudi jezérski tudi jezêrski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ) nanašajoč se na jezero, vodo: jezerska gladina; jezersko dno / jezerske usedline / jezerske ribe, školjke ♦ zool. jezerska postrv velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris
  5.      jezêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na Jezersko: jezersko turistično področje ♦ vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa
  6.      jezíčast  -a -o prid. (í) po obliki podoben jeziku: jezičasta deščica / jezičasta oblika ♦ bot. jezičasti cvet cvet v košku, ki ima venčne liste zraščene v enotno, jeziku podobno ploskev
  7.      jezíčen 1 -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na jezik 1: jezične mišice / jezična konica / redko opazovati jezično barvo jezikovo 2. zastar. jezikoven: jezični pouk ● ekspr. jezični dvoboj besedni dvobojanat. jezični koren skrajni zadnji del jezika; lingv. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom; muz. jezična piščal piščal, ki ima jeziček
  8.      jezíčen 2 -čna -o prid. () 1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle 2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar ● star. jezični dohtar odvetnik, advokat
  9.      jezíčljiv  in jezičljív -a -o prid. (; í) knjiž. jezičen, jezikav: jezičljiva ženska
  10.      jezíkast  -a -o prid. (í) 1. po obliki podoben jeziku: jezikasti listi, plameni 2. slabš. jezičen: jezikasta ženska
  11.      jezikàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska // ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci
  12.      jezikoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jezikoslovje: jezikoslovna knjiga / moderni jezikoslovni nazori / zastar. jezikoslovne napake jezikovne
  13.      jezikoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jezikoslovce: jezikoslovski prepiri / zastar. dosežki na jezikoslovskem področju jezikoslovnem
  14.      jezíkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na jezik: a) jezikova barva ♦ anat. jezikov koren jezični koren; jezikova konica jezična konica b) jezikova zgodovina / zastar. jezikovi zakoni jezikovni
  15.      jezikóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut ♦ jur. jezikovno pravo pravo, ki določa jezik v uradnem poslovanju; lingv. jezikovna kultura jezikóvno prisl.: jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje
  16.      jezikóvnokultúren  -rna -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja
  17.      jezljàv  -áva -o prid. ( á) 1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci 2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče
  18.      jezljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje jezljívo prisl.: jezljivo odgovarjati
  19.      jeznorít  -a -o prid. ( ) ekspr. 1. ki se hitro močno razjezi: jeznorit in ošaben človek; jeznorita ženska / jeznorit značaj 2. ki izraža, kaže jezo, razburjenost: jeznorito dopisovanje 3. silovit, divji: jeznoriti sunki vetra jeznoríto prisl.: jeznorito govoriti
  20.      jezuítski  -a -o prid. () nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala ♦ rel. jezuitski general
  21.      jéžast  -a -o prid. (ẹ̄) 1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršenaagr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju 2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta
  22.      jéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko jezden: ježni konj / ježna pot
  23.      ježíčast  -a -o prid. (í) podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki
  24.      jóckeyski  tudi džókejski -a -o [džokej-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na jockeye: jockeyske navade / jockeyska čepica okrogla čepica s trdim ščitkom
  25.      jóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki vsebuje jod: jodne in žveplene kopeli ♦ farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo

   5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA