Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (5.289-5.313) 
- izplačílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izplačilo: izplačilne obveznosti banke / izplačilni rok; izplačilni seznam; izplačilna blagajna blagajna v večjem podjetju, ki samo izplačuje ♦ fin. izplačilni nalog; izplačilna prepoved ♪
- izplačljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izplačati: posojilo je izplačljivo v treh obrokih ♦ fin. izplačljiva menica ♪
- izplakoválen tudi splakoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito ♪
- izplazljív -a -o prid. (ȋ í) biol., navadno v zvezi izplazljiv jezik jezik, ki se da potisniti iz ust: žabe lovijo žuželke z izplazljivim jezikom ♪
- izpodbíten -tna -o prid. (ȋ) ki se da izpodbiti: izpodbitni dokazi / izdelki so izpodbitne vrednosti ♪
- izpodbójen -jna -o prid. (ọ̑) jur. 1. ki se da izpodbiti: izpodbojna odločba, pogodba 2. s katerim se izpodbija: izpodbojni zahtevek; izpodbojna tožba ♪
- izpodnében tudi spodnében -bna -o prid. (ẹ̑) ki pride, pade izpod neba: izpodnebna voda / rastline kljub pogosti izpodnebni moči slabo uspevajo ♦ min. izpodnebno železo meteorsko železo ♪
- izpolnítven tudi spolnítven -a -o [u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti ◊ jur. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena tožba ♪
- izpolnjív -a -o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpolniti; izpolnljiv: izpolnjiva obljuba ♪
- izpolnljív -a -o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpolniti: izpolnljive želje / izpolnljiv načrt; ti pogoji so težko izpolnljivi ♪
- izpopolnítven tudi spopolnítven -a -o [u̯n] prid. (ȋ) s katerim se izpopolni: udeležiti se izpopolnitvenega seminarja; izpopolnitveni tečaj za gostince ♪
- izpopolnjeválen tudi spopolnjeválen -lna -o [u̯n] prid. (ȃ) s katerim se izpopolnjuje: organizirali so izpopolnjevalni tečaj za gostince ♪
- izpopolnjív -a -o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpopolniti; izpopolnljiv: izdelki so izpopolnjivi ♪
- izpopolnljív -a -o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpopolniti: ti stroji so še izpopolnljivi ♪
- izposojeválen tudi sposojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izposojanje: izposojevalna pravila / izposojevalni čas / izposojevalna knjižnica ♪
- izpóveden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na (umetniško) izpoved: izpovedni značaj pesmi / izpovedna moč ♦ lit. izpovedni pesnik; izpovedna pesem; izpovedno-pripovedna pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi; prim. spoveden ♪
- izpraševálen tudi spraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraševanje: izpraševalna snov / izpraševalna komisija izpitna komisija / zapornika so pripeljali v izpraševalno sobo ♪
- izprašílen -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se odstranjuje prah: izprašilni boben; izprašilna naprava ♪
- izpraznítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izpraznitev stanovanjskih, poslovnih prostorov: izpraznitveni nalog / izpraznitveni rok ♪
- izpraznjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraznjevanje: izpraznjevalna priprava ♦ teh. izpraznjevalni ventil ♪
- izpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za izpreganje: izprežno dvorišče ♪
- izpústen -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na izpust: izpustno potrdilo / izpustna cev, pipa / izpustna vratca ♦ teh. izpustni ventil ♪
- izpuščájast -a -o prid. (ȃ) ki ima izpuščaje: izpuščajast obraz ♪
- izpúšen -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na izpuh: izpušni ventil; izpušna šoba / izpušni gib gib bata, pri katerem plini ali para po opravljenem delu izstopajo iz valja batnega stroja; izpušni plini plini, ki po opravljenem delu izstopajo iz motorja z notranjim zgorevanjem; izpušna cev cev, po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
- izrabljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izrabiti: izrabljivi prostori; izrabljiva snov ♪
5.164 5.189 5.214 5.239 5.264 5.289 5.314 5.339 5.364 5.389 
