Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (5.201-5.225)


  1.      izcéden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izcedek: izcedno vnetje / izcedna tekočina ♪
  2.      izčŕpen  -pna -o prid., izčŕpnejši (r̄) ki upošteva, zajema kaj v celoti, zlasti vse bistveno: izčrpen odgovor; izčrpna preiskava; izčrpno poročilo izčŕpno prisl.: izčrpno navajati, obravnavati ♪
  3.      izčrpljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da izčrpati, izrabiti: izčrpljivi viri energije; pisateljevo delo ni do kraja izčrpljivo 2. izčrpavajoč: izčrpljivo delo ♪
  4.      izčrpoválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izčrpava, slabi: izčrpovalna vojna ♪
  5.      izdajálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izdajalce: izdajalsko dejanje, delovanje / izdajalski napad na državo / izdajalska politika, propaganda 2. ekspr. ki kaže, odkriva to, kar se ne želi kazati, odkriti: izdajalska rdečica na obrazu / izdajalski dim nad gozdom jih je privedel do njegovega skrivališča ♪
  6.      izdajáteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdajatelje ali izdajanje: izdajateljski načrt / izdajateljska dejavnost ♦ fin. izdajateljska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja; emisijska banka ♪
  7.      izdájen  -jna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izdajo, izročanje: izdajni pult v restavraciji / izdajna služba na pošti 2. zastar. izdajalski: izdajna sled ♪
  8.      izdájski  -a -o prid. (ȃ) star. izdajalski: izdajsko dejanje, početje / že mlad je stopil na izdajsko pot / izdajski sneg ♪
  9.      izdánji  -a -e prid. (ā) geogr., v zvezi izdanja voda voda, ki prihaja iz tal, zlasti ob deževju ♪
  10.      izdáten  -tna -o prid., izdátnejši (á ā) 1. ki nasiti za dalj časa: žganci so izdatna jed; krmiti z najizdatnejšo hrano 2. ekspr. velik, močen: izdatna podpora, pomoč / potreben bi bil izdaten dež / publ. nastopajoče so nagradili z izdatnim aplavzom izdátno prisl.: izdatno jesti ♪
  11.      izdeláven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdelavo: skrajšati izdelavni čas / izdelavni stroški / izdelavni material ♪
  12.      izdeloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material ♪
  13.      izenačeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izenačevanje: izenačevalne tendence ♦ elektr. izenačevalna zveza zveza za izenačevanje potenciala ♪
  14.      izginljív  tudi zginljív -a -o prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki (rad) izgine: izginljiva barva 2. zastar. zelo majhen, neznaten: korist je v primeri s škodo izginljiva ♪
  15.      izginúl  tudi zginúl -a -o [uu̯] prid. (ȗ ú) knjiž. ki je izginil: izginulega sina še iščejo / izginule živalske vrste / evfem. izginule slike je galerija dobila nazaj ukradene, vzete; prim. izginiti ♪
  16.      izgladnèl  in izgladnél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) star. sestradan: izgladneli otroci ♪
  17.      izglágolski  -a -o prid. (á) lingv. izpeljan iz glagola: izglagolski samostalnik ♪
  18.      izgléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. ugoden, dober: izgleden položaj ♪
  19.      izgónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izgon: izgonske akcije / izgonska pot ♪
  20.      izgóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izgovor: izgovorne značilnosti ♦ lingv. izgovorne in pisne dvojnice ♪
  21.      izgovorljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izgovoriti: težko izgovorljiva beseda; to ime je lahko izgovorljivo ♪
  22.      izgúran  tudi zgúran -a -o prid. (ȗ) nižje pog. onemogel, zgaran: izgurano kljuse ♪
  23.      izhlapljív  -a -o prid. (ȋ í) redko hlapljiv: izhlapljiva snov, tekočina ♪
  24.      izhóden  -dna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola ♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna informacija množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik po obdelavi izda; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja 2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna ♪
  25.      izhodíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izhodišče: četa se je vrnila na izhodiščni položaj; izhodiščno mesto za potovanje / izhodiščna točka za reševanje vprašanj ♦ lingv. izhodiščni pomen besede ♪

   5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA