Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (4.939-4.963)
- imúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na imunost ali imunizacijo: imunski serum; imunsko cepivo / imunska reakcija organizma ♪
- ìnadekváten -tna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se: inadekvaten izraz; inadekvatno nadomeščanje podrtih stavb z novimi / inadekvaten odgovor neprimeren, neumesten ♦ biol. inadekvatni dražljaj dražljaj, ki čutnic navadno ne vzdraži ♪
- inák -a -o prid. (ā) zastar. drugačen, različen: po značaju je precej inak / vprašanje je treba obravnavati tudi z inakih vidikov / ekspr. v takih in inakih mislih mu je pot hitro minila podobnih ináko prisl.: naj se zgodi tako ali inako ♪
- ìnaktíven -vna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nedejaven, neaktiven: inaktiven član skupnosti ♦ med. inaktivna tuberkuloza tuberkuloza, ki se ne razvija in že dolgo ne kaže bolezenskih znamenj ♪
- inavgurálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. začeten, nastopen: predsednikov inavguralni govor / inavguralno predavanje univerzitetnega profesorja / inavguralna disertacija disertacija ♪
- incésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na incest; krvoskrunski: roman o incestni ljubezni; incestna čustva ♦ vet. incestna reja ♪
- incestuózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko krvoskrunski: incestuozna ljubezen; incestuozno nagnjenje ♪
- ìndecénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko nespodoben, neprimeren: indecentno vedenje / indecentna obleka nenavadna, opazna ♪
- ìndefiníten -tna -o prid. (ȉ-ȋ) lingv. nedoločen: indefinitni zaimek / indefinitna glagolska oblika neosebna glagolska oblika ♪
- índeksen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indeks: indeksni podatki; indeksne številke / indeksno dopolnilo knjige / vpisovati predavanja v indeksno knjižico indeks ♪
- ìndeterminíran -a -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nedoločen, neopredeljen: zgodovinsko indeterminiran pojav; indeterminirana dejavnost, prihodnost ♪
- ìndeterminístičen -čna -o prid. (ȉ-í) nanašajoč se na indeterminizem: indeterministični nauk / indeterministično stališče ♪
- indiferénten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla // ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse 2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten ◊ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten ♪
- índigast -a -o prid. (ȋ) po barvi podoben indigu: indigasta obleka; indigasto morje ♪
- indigníran -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko nejevoljen, jezen, užaljen: zaradi njegovih besed so bili vsi indignirani indignírano prisl.: indignirano zavrniti koga ♪
- índigov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indigo ali indigovec: indigov nasad / indigova barva / indigov papir kopirni papir ♪
- indijánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti 2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnim ◊ meteor. indijansko poletje na ameriškem severu doba lepega vremena v začetku jeseni; babje poletje indijánsko prisl.: indijansko rdeča barva ♪
- índijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Indijce ali Indijo: indijski jeziki; indijske kaste, vere; indijska kultura / indijski fakirji / indijski lešniki; indijski riž ◊ bot. indijski lotos lotos z velikimi belimi ali rdečimi cveti, Nelumbo nucifera; indijski trst tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom; bambus; indijska figa opuncija; indijska konoplja konoplja, ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; meteor. indijski monsun monsun, ki piha nad Indijo; šah. indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira enega ali oba lovca; kraljeva indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira kraljevega lovca; zool. indijski bivol, slon; indijski mungo ♪
- indikátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata ♪
- ìndirékten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden: indirekten kontakt, vpliv; to je bil indirekten odgovor / indirektna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev / indirektna pesniška izpoved izpoved, podana v metafori / lotiti se problema po indirektni poti ◊ biol. indirektna delitev delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; jur. indirektni davek davek, ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga; indirektna volilna pravica pravica voliti po posredniku; lingv. indirektni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; odvisni govor; indirektni objekt predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku; mat. indirektni dokaz dokaz, pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; šol. indirektni pouk
pouk, pri katerem učitelj sam ne poučuje, ampak organizira samostojno, tiho delo učencev ìndiréktno prisl.: indirektno dokazati, priznati, vprašati; s tem je bil indirektno obdolžen ♦ lingv. indirektno prehodni glagol glagol s predmetom v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ♪
- ìndiskréten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) ki govori o kočljivih, zaupnih stvareh: indiskreten človek; noče biti indiskreten in spraševati o tem / to je zelo indiskretno vprašanje / indiskretno vedenje netaktno, brezobzirno ìndiskrétno prisl.: indiskretno namigovati, poročati, pripovedovati ♪
- ìndisponíran -a -o prid. (ȉ-ȋ) ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj, nerazpoložen: tenorist je bil nekoliko indisponiran; za vožnjo je bil tega dne močno indisponiran / tekmovalec je bil indisponiran ∙ imel je malo vročine in je bil indisponiran se ni dobro počutil ♪
- individuálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na posameznika: akcija za individualne prispevke; individualna in družbena korist; individualna vzgoja; individualna in kolektivna zavest; individualno delo, mišljenje, ustvarjanje / individualni potni list; individualno zdravljenje 2. mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote, posamezen: v tem hotelu bodo stanovali individualni udeleženci kongresa, ne skupine / prodaja deviz za individualne turiste 3. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten, oseben: uporabljati individualni jezik, slog; individualni nazori, problemi; pevčev individualni repertoar; individualne lastnosti, posebnosti, značilnosti // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od ljudi, stvari svoje vrste, poseben: človekovi individualni znaki; orisal je osebe po njihovih individualnih potezah ◊ agr. individualno
kmetijsko gospodarstvo posestvo, kmetija, ki jo obdeluje kmet sam z družino ali z najeto delovno silo; ekon. individualni kapital kapital posameznikov; individualna vrednost blaga vrednost blaga, katere višino določa delo posameznikov; fin. individualna zadolžnica zadolžnica, za katero jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; jur. individualna odgovornost odgovornost posameznikov; ped. individualni pouk pouk, pri katerem se ukvarja učitelj s posameznimi učenci in upošteva pri tem njihove osebne, posebne lastnosti, sposobnosti; individualna pedagogika pedagogika, ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; psih. individualna psihologija po Adlerju psihologija, ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; soc. individualna privatna lastnina lastninska pravica posameznika do proizvajalnih sredstev; šport. individualno tekmovanje tekmovanje posameznikov
individuálno prisl.: individualno delati, presojati, vzgajati; individualno utemeljene potrebe ♪
- individualístičen -čna -o prid. (í) 1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualističen človek; individualistična družba / individualistično pojmovanje 2. nanašajoč se na individualiste ali individualizem: individualistični nazor; prevladovale so individualistične težnje / individualistična poezija, vzgoja ♪
- índoevrópski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope: indoevropsko primerjalno jezikoslovje / indoevropski jeziki / indoevropski prajezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki ♪
4.814 4.839 4.864 4.889 4.914 4.939 4.964 4.989 5.014 5.039