Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (4.914-4.938)
- ìmorálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: imoralen človek ♪
- imovínski -a -o prid. (ȋ) star. premoženjski: velika imovinska škoda / ugotoviti imovinsko stanje ♪
- imovít -a -o prid., imovítejši (ȋ) star. bogat, premožen: imovit kmet; bil je sin imovitih staršev ♪
- ímperativen in imperatíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) nanašajoč se na imperativ: spoznati imperativne naloge podjetja; imperativna potreba samoohranitve / njegovo govorjenje je bilo zelo imperativno ukazovalno ♦ lingv. imperativni stavek velelni stavek ímperativno in imperatívno prisl.: še podatke je treba imperativno zahtevati ♪
- imperátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imperatorje: imperatorska oblast / imperatorske težnje ♪
- ímperfektiven in imperfektíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen: imperfektivni glagoli ♪
- imperiálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imperij: različni imperialni interesi / imperialna politika ♪
- imperialístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na imperialiste ali imperializem: imperialistični cilji; obramba imperialističnih interesov; imperialistična razdelitev sveta / imperialistična politika / imperialistični stadij kapitalizma / nasprotja med imperialističnimi državami / imperialistične vojne ♪
- ìmpersonálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž., redko brezoseben: impersonalno mnenje / impersonalne izkušnje neosebne ♦ lingv. impersonalna raba brezosebna raba ♪
- impertinénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž impertinéntno prisl.: gledal jo je naravnost impertinentno ♪
- implicíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je vsebovan, pa ne določno izražen: tekst je implicitna kritika; vse to ima svojo implicitno logiko ♦ mat. implicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem odvisna spremenljivka ni sama na eni strani enačbe implicítno prisl.: implicitno izražena misel ♪
- impórten -tna -o prid. (ọ̑) redko uvozen: importno blago ♪
- ìmpoténten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) nesposoben za spolne odnose, spolno nezmožen: impotenten moški; pren., ekspr. pokvarjena in impotentna družba ♪
- impozánten -tna -o prid., impozántnejši (ȃ) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica ♪
- impregnacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na impregnacijo: uporabljati različna impregnacijska sredstva / impregnacijska metoda ♪
- impregníren -rna -o prid. (ȋ) s katerim se impregnira: impregnirno sredstvo / impregnirna naprava ♪
- impresionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na impresionizem: impresionistični slikarji; impresionistično pesništvo / pesniki in pisatelji impresionistične smeri / objavil je moderno impresionistično črtico impresionístično prisl.: impresionistično občutena pesem ♪
- impresíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki povzroča, vzbuja močen (čutni) vtis: ta človek ima zelo impresiven obraz; impresivna pokrajina / impresivna glasba; film, najbolj impresivna umetnost; njegove besede so bile zelo impresivne prepričljive / stanje po katastrofi je bilo zelo impresivno pretresljivo, presunljivo ♪
- improvizátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na improvizatorje: ta umetnik ima improvizatorski talent / taka kulturna politika je preveč improvizatorska ♪
- impúlzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na (električni) impulz: impulzni generator ♦ teh. impulzno varjenje ♪
- impulzíven -vna -o prid., impulzívnejši (ȋ) knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven: ta človek je preveč impulziven / kljub svojemu impulzivnemu značaju se je obvladal / impulziven govor ♪
- imún -a -o prid. (ȗ) 1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi: biti imun; po ozdravitvi ostane vse življenje imun / imun proti davici, škrlatinki / imun proti bolezni 2. knjiž. neobčutljiv, odporen: imun je za vse negativne vplive / tovarna ne more biti imuna do dogajanja na trgu ravnodušna ♪
- imunitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na imuniteto: imunitetne pravice poslancev / imunitetna izkaznica / imunitetno ozemlje ♪
- imunizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na imunizacijo: imunizacijski postopek / imunizacijsko cepljenje ♪
- imunolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na imunologijo: imunološki inštitut / imunološka reakcija imunska reakcija ♪
4.789 4.814 4.839 4.864 4.889 4.914 4.939 4.964 4.989 5.014