Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (4.889-4.913)


  1.      ilustratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ilustracijo: a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo // značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni ♦ lingv. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe ilustratívno prisl.: ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša ♪
  2.      ilustrátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ilustratorje: ilustratorsko delo ♪
  3.      iluzíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na iluzijo: iluzijske poteze v njegovem razmišljanju / drama vsebuje veliko iluzijskih elementov ♪
  4.      iluzionáren  -rna -o prid. (ȃ) redko iluzijski: iluzionarna predstava ♪
  5.      iluzionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na iluzionizem: vdajal se je iluzionističnemu optimizmu / iluzionistični nazori / razvito iluzionistično slikarstvo ♪
  6.      iluzóren  -rna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr., navadno v povedni rabi nemogoč, neverjeten: takšni načrti so popolnoma iluzorni; zvečanje plač je iluzorno 2. nanašajoč se na iluzijo: iluzorni obstoj stvari iluzórno prisl.: v povedni rabi iluzorno bi bilo misliti kaj takega ♪
  7.      imagináren  -rna -o prid. (ȃ) ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: vse se dogaja v imaginarnem prostoru; živi v imaginarnem svetu / opisuje neko imaginarno osebo / ekspr. njegovi strahovi so čisto imaginarni // ekspr. nedoločen, nejasen: o tem ima imaginarno predstavo / korist je popolnoma imaginarna ◊ geom. imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; mat. imaginarna enota število, katerega kvadrat je —1; imaginarno število število, katerega kvadrat je negativno realno število ♪
  8.      imaginatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. domišljijski, fantazijski: imaginativna moč, sila / imaginativna predstava ♪
  9.      imanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države // z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi 2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika ◊ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti ♪
  10.      ìmateriálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nematerialen: imaterialna škoda ♪
  11.      imatrikulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na imatrikulacijo: imatrikulacijsko potrdilo / imatrikulacijska taksa ♪
  12.      imbecílen  -lna -o prid. (ȋ) med. hujše duševno nerazvit: imbecilen človek, otrok ♪
  13.      imeníten  -tna -o prid., imenítnejši (ȋ) 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem // ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel 3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo 4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof 5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna imenítno 1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik «naši so zmagali!» »Imenitno«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega ♪
  14.      imenítniški  -a -o prid. (ȋ) ekspr. značilen za imenitnike: gledal je nanje z imenitniško prezirljivostjo / imenitniške besede ♪
  15.      imenoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na imenoslovje: imenoslovna razprava / imenoslovni problemi ♪
  16.      imenotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) lingv. ki (lahko) tvori (lastna) imena: imenotvorni formant ♪
  17.      imenoválniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imenovalnik: imenovalniška oblika imena ♪
  18.      iménski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na ime: zbrati imenske podatke / imenska označitev predmeta / imenski seznam 2. lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika: ti glagoli so imenski / imenska končnica; imenska sklanjatev sklanjatev samostalnika in taka sklanjatev pridevnika ◊ biblio. imensko kazalo seznam v knjigi obravnavanih imen z navedbo strani; strojn. imenska mera mera, izražena s številom, ki označuje velikost izdelka; imenska moč stroja moč stroja, izražena s številom, ki označuje njegovo normalno zmogljivost ♪
  19.      imigrántski  -a -o prid. (ā) knjiž., redko priseljenski: imigrantski problemi ♪
  20.      iminénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. neposreden, bližnji: iminentna nevarnost ♪
  21.      imitacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na imitacijo: zapustila je le nekaj imitacijskega nakita / imitacijska spretnost ♪
  22.      imitatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na imitacijo: imitativni izdelki / njegovo sprejemanje znanja ni samo imitativno, pač pa tudi ustvarjalno / imitativna umetnost ♪
  23.      imitátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imitatorje: opravljati imitatorsko delo / imitatorske sposobnosti / razlika med imitatorsko in originalno poezijo ♪
  24.      ìmobílen  -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nepremičen, nepremakljiv: po nesreči je bil dalj časa imobilen / imobilen bolnik ♪
  25.      imobiliáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. nepremičninski: imobiliarno imetje ♪

   4.764 4.789 4.814 4.839 4.864 4.889 4.914 4.939 4.964 4.989  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA