Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (4.876-4.900)



  1.      ìlegálen  -lna -o prid. (-) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno
  2.      ìlegitímen  -mna -o prid. (-) knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada
  3.      ílindénski  -a -o prid. (-ẹ̑) zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903
  4.      ilírski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na ilirce ali ilirizem: navdušenost za ilirske ideje / ilirsko gibanje / ilirski jezik 2. nanašajoč se na Ilire: ilirske naselbine / ilirska plemena ◊ bot. ilirski meček rastlina s pokončnimi listi in rdečimi cveti v klasih, ki raste po vlažnih travnikih, Gladiolus illyricus; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja
  5.      ílnat  -a -o prid. () ilovnat: ilnata tla / ilnata zemlja
  6.      ílov  -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilova prst, zemlja
  7.      íloven  -vna -o prid. (í) star. ilovnat: ilovne njive
  8.      ílovičast  -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja
  9.      ílovičen  -čna -o prid. (í) zastar. ilovnat: ilovična zemlja
  10.      ílovnat  -a -o prid. (í) 1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja 2. ki je iz ilovice: ilovnata koča / ilovnati izdelki glinasti / ekspr. bili so oblečeni v srajce ilovnate barve ílovnato prisl.: ilovnato rumen
  11.      iluminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine
  12.      iluminátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost
  13.      ilustracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ilustracija 1: knjiga je prvovrsten ilustracijski izdelek ♦ papir. ilustracijski papir močno satiniran papir za tiskanje ilustracij
  14.      ilustratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na ilustracijo: a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo // značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni ♦ lingv. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe ilustratívno prisl.: ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša
  15.      ilustrátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na ilustratorje: ilustratorsko delo
  16.      iluzíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na iluzijo: iluzijske poteze v njegovem razmišljanju / drama vsebuje veliko iluzijskih elementov
  17.      iluzionáren  -rna -o prid. () redko iluzijski: iluzionarna predstava
  18.      iluzionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na iluzionizem: vdajal se je iluzionističnemu optimizmu / iluzionistični nazori / razvito iluzionistično slikarstvo
  19.      iluzóren  -rna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr., navadno v povedni rabi nemogoč, neverjeten: takšni načrti so popolnoma iluzorni; zvečanje plač je iluzorno 2. nanašajoč se na iluzijo: iluzorni obstoj stvari iluzórno prisl.: v povedni rabi iluzorno bi bilo misliti kaj takega
  20.      imagináren  -rna -o prid. () ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: vse se dogaja v imaginarnem prostoru; živi v imaginarnem svetu / opisuje neko imaginarno osebo / ekspr. njegovi strahovi so čisto imaginarni // ekspr. nedoločen, nejasen: o tem ima imaginarno predstavo / korist je popolnoma imaginarna ◊ geom. imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; mat. imaginarna enota število, katerega kvadrat je —1; imaginarno število število, katerega kvadrat je negativno realno število
  21.      imaginatíven  -vna -o prid. () knjiž. domišljijski, fantazijski: imaginativna moč, sila / imaginativna predstava
  22.      imanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države // z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi 2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika ◊ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti
  23.      ìmateriálen  -lna -o prid. (-) knjiž. nematerialen: imaterialna škoda
  24.      imatrikulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na imatrikulacijo: imatrikulacijsko potrdilo / imatrikulacijska taksa
  25.      imbecílen  -lna -o prid. () med. hujše duševno nerazvit: imbecilen človek, otrok

   4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA