Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (4.801-4.825)


  1.      hudožêljen  -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja ♪
  2.      hudožív  -a -o prid. (ȋ í) nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula) ♪
  3.      hujskáški  -a -o prid. (á) ki (rad) hujska: hujskaški človek / hujskaški članek, govor ♪
  4.      huligánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na huligane: huliganski prestopki / ekspr. huligansko vedenje ♪
  5.      humán  -a -o prid. (ȃ) 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki ♪
  6.      humanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija humanístično prisl.: humanistično izobražen človek ♪
  7.      humanístovski  -a -o prid. (ȋ) zastar. humanističen: humanistovski učenjaki ♪
  8.      humanitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. human, dobrodelen: humanitaren človek; ustanova ima humanitaren značaj; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarna dejavnost 2. redko humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved ♪
  9.      humanitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na humaniteto: iz humanitetnih ozirov; humanitetna misel mednarodnega bratstva / humanitetni razred ♪
  10.      humánski  -a -o prid. (ȃ) star. human: pristaš naprednih humanskih idej ♪
  11.      humíden  -dna -o prid. (ȋ) agr., geogr. pri katerem padavine presegajo izhlapevanje, vlažen: humidna klima; humidna pokrajina / kolobarjenje v humidnih proizvodnih razmerah ♪
  12.      humínski  -a -o prid. (ȋ) agr. ki nastane pri humifikaciji: huminska snov / huminske kisline ♪
  13.      humóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore humórno prisl.: humorno pripovedovati ♪
  14.      humorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humor: humorističen list, pisatelj; humoristična oddaja v radiu; humoristična zgodba; humoristično delo / govoriti v humorističnem tonu / jemati stvar s humoristične strani; pog. ima močno humoristično žilico humorístično prisl.: govoriti humoristično ♪
  15.      humózen  -zna -o prid. (ọ̑) agr. ki vsebuje veliko humusa: humozna prst; humozna tla // ki nastane pri humifikaciji: humozne snovi / humozne kisline ♪
  16.      húmusen  -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na humus: odstraniti humusno plast / humusna gnojila / humusne snovi ♪
  17.      húnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Hune ali hune: hunski vpadi / hunska plemena / hunska dejanja okupatorjev ♪
  18.      hurónski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. izredno glasen, hrupen: huronski krik, smeh; huronsko vpitje ♪
  19.      husítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na husite ali husitstvo: husitska sekta; husitske vojne; husitsko gibanje / husitski nazori ♪
  20.      huzárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na huzarje: huzarski polk / huzarska suknja, uniforma ♪
  21.      hválen  -lna -o prid. (ā) 1. ki izraža hvalo, priznanje: v hvalnem govoru je omenil tudi njegovo humanost; hvalna molitev, pesem 2. star. vreden hvale, priznanja: hvalna prizadevnost dijakov; hvalno dejanje rešitelja hválno prisl., v povedni rabi izraža primernost, koristnost česa: hvalno je, da ni odpovedala svojega sodelovanja; sam.: dobiti hvalno iz fizike nekdaj drugo najvišjo pozitivno oceno ♪
  22.      hvalevréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden hvale, priznanja: hvalevreden namen; storil je hvalevredno dejanje / zastar. otrok je zaradi svoje pridnosti res hvalevreden vreden hvale, pohvale ♪
  23.      hvaléžen  -žna -o prid., hvaléžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se zaveda vrednosti izkazane dobrote in to tudi pokaže: hvaležen človek; hvaležen je svojim staršem in učiteljem; biti hvaležen za pomoč, za opozorilo; globoko, iskreno hvaležen; zelo sem ti hvaležen; vznes. hvaležen ti bom do groba, do smrti; iz srca, od srca hvaležen / hvaležno srce / pes je zvesta in hvaležna žival / izkazati, pokazati se hvaležnega 2. ki vsebuje, izraža hvalo, zahvalo: hvaležen nasmeh, pogled; hvaležne besede / vznes. ohraniti koga v hvaležnem spominu 3. ki zagotavlja zadovoljstvo, uspeh, korist: to je zelo hvaležna barva za otroške obleke; hvaležno blago / hvaležna naloga; hvaležna snov za razgovor; lotil se je hvaležnega dela hvaléžno prisl.: hvaležno pogledati; hvaležno sprejeti dar, nasvet; ob slovesu mu je hvaležno stisnil roko / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo ♪
  24.      hvalílen  -lna -o prid. (ȋ) ki izraža hvalo, priznanje: hvalilen govor; hvalilne besede ♪
  25.      hvalísav  -a -o prid. (ȋ) ki se (rad) pretirano, navadno neupravičeno hvali: hvalisav in prepirljiv človek / hvalisava reklama / hvalisavi pokloni ♪

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA