Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (4.789-4.813)



  1.      hudímanov  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo hudímanovo prisl.: hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo
  2.      hudímanski  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanski sitnež / vsega so krive te hudimanske stranke / imel je hudimansko smolo hudímansko prisl.: to bi se mu hudimansko prileglo; hudimansko rad bi prišel tja
  3.      hudírjev  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: ujel se je v hudirjeve zanke / tega se boj, to je hudirjev človek / ti hudirjevi golobi delajo samo škodo / prestal je hudirjeve težave hudírjevo prisl.: hudirjevo ga je polomil; hudirjevo veliko je plačal
  4.      hudôben  -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō) ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje // ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen ◊ rel. hudobni duh hudič hudôbno prisl.: hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni
  5.      hudobíven  -vna -o prid. () star. hudoben: Strašni konec hudobivnega grajskega priganjača ga je vendarle pretresel (I. Zorec)
  6.      hudodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) redko hudodelski: hudodelno nagnjenje
  7.      hudodélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hudodelce ali hudodelstvo: hudodelska ženska / hudodelska banda, druščina / hudodelski načrt, naklep; oblast je zatrla hudodelsko dejavnost / ekspr. umorila ga je hudodelska roka
  8.      hudogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki hudo, neprijazno gleda: hudogled človek / hudoglede oči
  9.      hudomúšen  -šna -o prid.) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
  10.      hudoúren  -rna -o prid.) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata
  11.      hudoúrniški  -a -o prid. () nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških področij
  12.      hudovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede 2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek
  13.      hudožêljen  -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja
  14.      hudožív  -a -o prid. ( í) nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula)
  15.      hujskáški  -a -o prid. (á) ki (rad) hujska: hujskaški človek / hujskaški članek, govor
  16.      huligánski  -a -o prid. () nanašajoč se na huligane: huliganski prestopki / ekspr. huligansko vedenje
  17.      humán  -a -o prid. () 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki
  18.      humanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija humanístično prisl.: humanistično izobražen človek
  19.      humanístovski  -a -o prid. () zastar. humanističen: humanistovski učenjaki
  20.      humanitáren  -rna -o prid. () 1. human, dobrodelen: humanitaren človek; ustanova ima humanitaren značaj; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarna dejavnost 2. redko humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved
  21.      humanitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na humaniteto: iz humanitetnih ozirov; humanitetna misel mednarodnega bratstva / humanitetni razred
  22.      humánski  -a -o prid. () star. human: pristaš naprednih humanskih idej
  23.      humíden  -dna -o prid. () agr., geogr. pri katerem padavine presegajo izhlapevanje, vlažen: humidna klima; humidna pokrajina / kolobarjenje v humidnih proizvodnih razmerah
  24.      humínski  -a -o prid. () agr. ki nastane pri humifikaciji: huminska snov / huminske kisline
  25.      humóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore humórno prisl.: humorno pripovedovati

   4.664 4.689 4.714 4.739 4.764 4.789 4.814 4.839 4.864 4.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA