Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (4.739-4.763) 
- hrástov -a -o prid. (á) nanašajoč se na hrast: hrastov les; hrastov želod; hrastova šiška; hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza ◊ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo ♪
- hŕbten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medalje ◊ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; šport. hrbtno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na hrbtu; zool. hrbtna plavut neparna plavut na hrbtu ribe, delfina; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev hŕbtno prisl.: plavati hrbtno ♦ šport. zmagati na sto metrov hrbtno ♪
- hrbteníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hrbtenico: hrbtenično vretence ♦ anat. hrbtenični kanal kanal, ki poteka skozi vretenca hrbtenice ♪
- hrbtenjáčen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na hrbtenjačo: hrbtenjačni živci / hrbtenjačna tekočina ♪
- hŕbtenski -a -o [tǝn] prid. (ȓ) s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: hrbtenski umik hŕbtensko in hŕbtenski prisl.: hrbtensko se umikati ♪
- hrbtíčast -a -o prid. (í) podoben hrbtu (živali): hrbtičasti vrhovi gora ♪
- hrénast in hrênast -a -o prid. (ẹ́; é) ekspr., redko piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip ♪
- hrénov in hrênov -a -o prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na hren: hrenova korenina / hrenova omaka ♪
- hrepenênjski -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na hrepenenje: hrepenenjski motiv v Lepi Vidi / hrepenenjski zagon umetnika ♪
- hreščàv -áva -o prid. (ȁ á) ki hrešči: hreščava harmonika / spregovoriti s hreščavim glasom; hreščava pesem / hreščave ptice ♪
- hŕgast -a -o prid. (ŕ) redko grčast: hrgasto drevo ♪
- hŕgav -a -o prid. (ŕ) redko grčav: hrgav les ♪
- hríbast -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina ♪
- hribàt -áta -o prid. (ȁ ā) redko hribovit: hribat teren ♪
- hribínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribino: hribinski delci ♦ mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini ♪
- hriboláški -a -o prid. (ȃ) star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema ♪
- hribovít -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina ♪
- hríbovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje ♪
- hríbski -a -o prid. (ȋ) hribovski: hribski fantje; hribska vas ♦ bot. hribska resa zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti; navadna plahtica ♪
- hrípav -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje hrípavo tudi hripávo prisl.: hripavo govoriti, peti ♪
- hŕkav -a -o prid. (ŕ) redko hripav, hreščeč: hrkav glas ♪
- hròm hrôma -o prid. (ȍ ó) ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi: hrom človek; star je in hrom; delno hrom; hrom na obe nogi; že dve leti leži hrom / hroma noga, roka; ima hromo desno stran telesa / ekspr. bil je ves hrom od strahu; pren. hrom na duhu ♪
- hromílen -lna -o prid. (ȋ) ki hromi: hromilni strupi ♪
- hromonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., redko hrom: hromonog starec ♪
- hromôten -tna -o prid. (ó) nekoliko hrom: star je že in hromoten; hromotna ženska // nar. slaboten, bolehen: zadnje čase je nekam hromoten ♪
4.614 4.639 4.664 4.689 4.714 4.739 4.764 4.789 4.814 4.839 
