Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (3.526-3.550)



  1.      epigráfski  -a -o prid. () nanašajoč se na epigraf: epigrafski spomeniki stare Indije / epigrafska zbirka
  2.      epigramátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na epigram: epigramatični verzi / epigramatičen članek jedrnat in duhovit
  3.      epigrámski  -a -o prid. () nanašajoč se na epigram: Prešernova epigramska satirika / epigramski slog
  4.      epikuréjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na epikurejce ali epikureizem: epikurejska filozofija; epikurejska teorija o atomih / epikurejsko življenje
  5.      epiléptičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na epilepsijo, božjasten: epileptični krči; epileptičen napad / epileptičen bolnik
  6.      episkopálen  -lna -o prid. () škofovski: episkopalna avtoriteta ♦ rel. episkopalna cerkev anglikanska cerkev v Združenih državah Amerike, ki poudarja oblast škofov
  7.      epístelski  -a -o [tǝl] prid. () rel., v zvezi epistelska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo: duhovnik je stopil na epistelsko stran oltarja
  8.      epistemolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epistemologijo: epistemološki dualizem / pojmovanje resnice kot epistemološke kategorije
  9.      epistoláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na epistolo: epistolarni del novele; epistolarna literatura
  10.      epizóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu // knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / boj partizanskih odredov ni imel epizodnega značaja; epizodno dogajanje
  11.      epizódičen  -čna -o prid. (ọ́) epizoden: moške osebe v romanu so večinoma epizodične
  12.      epohálen  -lna -o prid. () nav. ekspr. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva: epohalni znanstveni in tehnični dosežki; epohalno odkritje / ta pomoč je bila za nas naravnost epohalnega pomena
  13.      épski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na epiko: epske oblike; epska pesem; epsko delo / epski slog; epski elementi drame; lirsko-epska pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi / epska širina nadrobno opisovanje kakega dogajanja ali stanja 2. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: omenjeni pisatelj je izrazito epski; epsko pripovedovanje ◊ gled., lit. epska drama drama, ki z epsko širino prikazuje dogajanje; epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja épsko prisl.: epsko razvlečeno fabuliranje; roman je močno epsko ubran, le na nekaj mestih je opaziti značilno pisateljevo liričnost; sam.: v drami je preveč epskega
  14.      eráričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na erar: erarično posestvo / poslopje so popravili na erarične stroške
  15.      erárski  -a -o prid. (ā) jur. eraričen, eraren: erarska lastnina
  16.      erátičen  -čna -o prid. (á) geogr., v zvezi eratična skala eratska skala
  17.      erátski  -a -o prid. () geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod
  18.      eremítski  -a -o prid. () knjiž. puščavniški: eremitsko življenje / človek eremitske narave
  19.      ergonómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ergonomijo: ergonomska dognanja / upoštevati ergonomska merila ergonómsko prisl.: ergonomsko oblikovan stol
  20.      erogén  -a -o prid. (ẹ̑) med. ki vzbuja spolno poželenje: erogena snov / erogene cone deli telesa, ki so posebno občutljivi za spolno draženje
  21.      erótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec
  22.      erozíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice
  23.      erozíven  -vna -o prid. () geogr. erozijski: erozivna sila; erozivno delovanje
  24.      erupcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na erupcijo: erupcijski vrelec / erupcijski stadij ošpic
  25.      eruptíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na erupcijo: eruptivna kamnina / eruptivni stadij ošpic 2. knjiž. ki hitro reagira in burno izraža svoja čustva: pesnik je bolj eruptiven in ves obrnjen navzven; človek eruptivne narave / eruptivna življenjska sila / pesnikova eruptivna metaforika

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA