Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (3.201-3.225)



  1.      eksákten  -tna -o prid., eksáktnejši () 1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda 2. natančen, točen: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje eksáktno prisl.: eksaktno dokazati, povedati
  2.      eksaltíran  -a -o prid. () knjiž. zanesen, navdušen, razvnet: eksaltiran ples; eksaltiran slavospev ljubezni; ljudje z eksaltirano domišljijo / eksaltirana ženska čustveno prenapeta
  3.      ekscéntričen  tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule 2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaškagozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica
  4.      ekscéntrski  tudi ekscêntrski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na ekscenter, izsredniški: ekscentrski pogon / ekscentrska gred ♦ obrt. ekscentrska stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri
  5.      ekscesíven  -vna -o prid. () knjiž. pretiran, čezmeren: ekscesivno izčrpavanje moči
  6.      eksegétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eksegezo, razlagalen: eksegetični problemi; eksegetična literatura / eksegetična metoda
  7.      eksekucíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksekucijo: poveljnik eksekucijskega oddelka / eksekucijski stroški
  8.      eksekutíven  -vna -o prid. () knjiž. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilen: eksekutivni odbor; eksekutivni organi / eksekutivna oblast
  9.      eksekútorski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksekutorje: eksekutorska četa / eksekutorske metode
  10.      eksempláričen  -čna -o prid. (á) ki je v spodbuden ali svarilen zgled: eksemplarična kazen; eksemplarična vloga dobrih učencev / ekspr. njegova domišljavost je že kar eksemplarična njegova domišljavost je primer, zgled tipične domišljavosti eksemplárično prisl.: eksemplarično kaznovati
  11.      eksercíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na ekserciranje: dnevne eksercirne vaje / eksercirno polje
  12.      ekshibicíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ekshibicijo: ekshibicijski nastop / težka ekshibicijska naloga
  13.      ekshibicionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekshibicionizem: prostor je brez ekshibicionističnih elementov / ekshibicionistično razgaljanje
  14.      eksistenciálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na eksistenco, bivanjski: eksistencialni položaj naroda; eksistencialni problem človeka ♦ filoz. eksistencialna filozofija; eksistencialna sodba sodba, v kateri se potrjuje ali zanika obstoj subjekta
  15.      eksistencialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na eksistencializem: eksistencialistični pisatelji; eksistencialistična načela / eksistencialistična filozofija / eksistencialistično gledališče gledališče, ki uprizarja eksistencialistična dela
  16.      eksisténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eksistenco: eksistenčni strah človeka v atomski dobi / priboriti eksistenčno pravico novemu sistemu; eksistenčna upravičenost; eksistenčno vprašanje naroda / izboljšanje človekovih eksistenčnih pogojev; eksistenčna negotovost proletariata ♦ soc. eksistenčni minimum za življenje nujno potrebna sredstva eksisténčno prisl.: eksistenčno ogrožen človek
  17.      eksisténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni
  18.      ekskluzíven  -vna -o prid., ekskluzívnejši () 1. ki je za izbran, zaključen krog ljudi: ekskluzivni hoteli; ekskluziven klub; ekskluzivna revija, šola / najekskluzivnejša družba / časopis je objavil ekskluzivno novico novico, ki drugim časopisom ni bila dostopna / ekskluzivna politika politika, ki vzdržuje homogenost v skupini tako, da onemogoča sprejem neprimernih ljudiobl. ekskluzivni model model, ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu 2. ki zavrača, kar ni izjemno, posebno: biti ekskluziven; ekskluzivno stališče pri izbiri repertoarja / ekskluzivni domisleki / ekskluziven človek ki odklanja vse, kar se ne sklada z njegovim mišljenjem ekskluzívno prisl.: publ. ekskluzivno za ta časopis
  19.      ekskluzivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekskluzivnost: reprezentativno in ekskluzivistično gledališče / ekskluzivistične in hegemonistične tendence
  20.      ekskurénden  -dna -o prid. (ẹ̑) šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole: hodil je učit na ekskurendno šolo
  21.      ekskvizíten  -tna -o prid. () knjiž. izvrsten, izbran: ekskvizitno blago; pren. ekskviziten človek
  22.      eksogén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od zunaj; zunanji, vnanji: endogeni in eksogeni faktorji; eksogeni vplivi na človekovo naravo; eksogeni vzroki zločina ♦ geol. eksogene sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble
  23.      eksotêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. ki je za širok krog ljudi: eksoterični spisi
  24.      eksotêrmen  -mna -o prid. () kem. pri katerem se sprošča toplota: eksotermne in endotermne reakcije
  25.      eksotêrmičen  -čna -o prid. (é) kem. eksotermen: eksotermična kemijska reakcija

   3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA