Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (2.639-2.663)


  1.      dolgostêbeln  -a -o [u̯g-bǝl] prid. (ȇ) ki ima dolgo steblo: dolgostebelne rože ♪
  2.      dolgósten  -tna -o [u̯g] prid. (ọ̑) star. dolžinski: dolgostna mera ♪
  3.      dolgotrájen  -jna -o [u̯g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom; dolgotrajna bolezen; dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa ♪
  4.      dolgoúh  -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) ki ima dolga ušesa, dolge uhlje: dolgouh osel, zajec / dolgouha glava ♪
  5.      dolgovalóven  -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
  6.      dolgovéčen  -čna -o [u̯g] prid. (ẹ̄) star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen ♪
  7.      dolgóven  -vna -o [u̯g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov ♦ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov ♪
  8.      dolgovézen  -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪
  9.      dolgovláknat  -a -o [u̯g] prid. (ȃ) ki ima dolga vlakna: preja iz dolgovlaknate volne ♦ tekst. dolgovlaknati bombaž ♪
  10.      dolgovrát  in dolgovràt -áta -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolg vrat: visok, dolgovrat fant / dolgovrata žirafa / dolgovrat vrč ♪
  11.      dolgovráten  -tna -o [u̯g] prid. (ȃ) redko dolgovrat: dolgovraten labod ♪
  12.      dolgozób  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge zobe: mršava, dolgozoba ženska ♪
  13.      dolgožív  -a -o [u̯g] prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki dolgo živi: v tej družini so vsi dolgoživi; dolgožive čebele 2. fiz. ki počasi radioaktivno razpada: dolgoživ izotop ♪
  14.      dolihokefálen  -lna -o prid. (ȃ) antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav: dolihokefalni tip človeka / dolihokefalna lobanja ♪
  15.      dolínast  -a -o prid. (í) ki ima veliko dolin: vrtačast in dolinast svet ♪
  16.      dolínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje ♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode ♪
  17.      dólnji  -a -e prid. (ọ̑) ki leži, je nižje; spodnji: ustavil se je pri dolnjem mlinu; dolnji prostori; dolnja ustnica / Dolnje Vreme ♦ geogr. dolnji tok reke zadnji del reke blizu izliva ♪
  18.      dolóčen  -čna -o prid., dolóčnejši (ọ́) podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora; zahtevam določno izjavo; izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko ♦ lingv. določna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebna glagolska oblika; določna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje večjo določenost, pogosto oblikovno, naglasno drugačna dolóčno prisl.: oče se ni določno izrazil; povedal mu je samo na splošno, ne pa določno; stvari je treba določneje razmejiti; šele zdaj je določneje videl njen obraz; sam.: izvedel ni nič določnega ♪
  19.      določeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se določa: določevalen način ♦ biol., min. določevalni ključ ♪
  20.      določílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se določa: to so določilni elementi razlage ♦ lingv. določilni stavčni člen; osnovna in določilna beseda zloženke ♪
  21.      določljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da določiti: določljiv pomen; čas in prostor sta določljiva; stvar je težko določljiva; izrazno, zgodovinsko določljiv; matematično določljivi pojavi ♪
  22.      dolomíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dolomit: dolomitni pesek; dolomitne čeri / dolomitni lapor ♪
  23.      dolomítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dolomit: dolomitske kamnine / sivi, razčlenjeni dolomitski vrhovi ♪
  24.      dolózen  -zna -o prid. (ọ̑) jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklepen: dolozni uboj ♪
  25.      dólžen  in dolžán dólžna -o stil. -ó [u̯ž] prid. (ọ́ ȃ ọ́) 1. ki še ni poravnan, plačan: plačati dolžno naročnino; vrniti dolžno vsoto // v povedni rabi ki ima dolg: na vse strani je dolžen / dolžen mu je veliko vsoto; dolžen mu je za delo; dolžni ste mi najemnino za pol leta / hvala lepa za trud, koliko sem pa dolžen koliko vam moram plačati; polovico bom plačal takoj, ostalo pa ostanem dolžen; pren. družbi je bil dolžen za vzgojo ∙ pog., ekspr. nobene nam ni ostal dolžen vsak naš napad, obdolžitev je učinkovito zavrnil 2. ki se glede na zasluge pričakuje, zahteva: izkazujejo mu dolžno čast, spoštovanje; izreči komu dolžno priznanje // v povedni rabi obvezan komu kaj izkazovati, storiti: dolžen sem mu hvaležnost, hvalo; dolžni ste nam pojasnilo o tem, kar se je zgodilo / vsi smo dolžni skrbeti za red pričakuje se od nas, moramo; dolžni smo, da mu pomagamo 3. obvezen, predpisan: določili so dolžni delež posamezne občine pri financiranju skupnih zadev ◊ jur. dolžno pismo pismena obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; dolžni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; nujni delež ♪

   2.514 2.539 2.564 2.589 2.614 2.639 2.664 2.689 2.714 2.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA