Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (2.339-2.363) 
- dežêlnosóden -dna -o prid. (ē-ọ́) v zvezi deželnosodni svetnik, v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča ♪
- dežêlnosódski -a -o prid. (ē-ọ̑) zgod., v zvezi deželnosodska veča, v fevdalizmu veča, ki odloča o nekaterih upravnih in sodnih zadevah ♪
- dežêlnostanóvski -a -o prid. (ē-ọ̄) nanašajoč se na deželne stanove: deželnostanovski odbor / deželnostanovske posesti ♪
- dežêlnozbórski -a -o prid. (ē-ọ̑) nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve ♪
- dežêlski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposka ♦ zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski c) zastar. deželski pridelki kmečki, poljedelski ♪
- dežemérski -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dežemer: dežemerski podatki / dežemerska postaja ♪
- dèžen -žna -o [dǝž] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na dež: dežne kaplje / dežni oblak / dežni plašč plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane ♪
- dežéven -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) nanašajoč se na dež, deževanje: deževen dan; deževna doba, deževno vreme / deževna pokrajina / deževni oblak; deževne kaplje dežévno prisl., v povedni rabi: deževno je ♪
- dežévnat -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) deževen: deževnato jesensko vreme ♪
- dèžnat -a -o in dežnàt -áta -o [dǝž] prid. (ǝ̏; ȁ ā) ki ima dosti dežja: rastlini najbolj ugajajo vlažni, dežnati kraji ♪
- dežníkarski -a -o [dǝž] prid. (ȋ) nanašajoč se na dežnikarje: dežnikarska obrt ♪
- dežníkast -a -o [dǝž] prid. (í) podoben dežniku: dežnikast klobuk pri gobah ♪
- dežúren -rna -o prid. (ȗ) ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: dežurni oficir, uslužbenec, zdravnik; dežurna gasilska četa; dežurna lekarna lekarna, ki je odprta ponoči ali med prazniki / imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren dežúrni -a -o sam.: pog. danes ima dežurno naš oddelek dežurno službo ♪
- diabétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na diabetike ali diabetes: diabetična ambulanta; diabetična hrana / diabetičen bolnik; diabetična koma ♪
- diabóličen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo hudiču; satanski, zloben: to je diaboličen človek; njegova diabolična narava / čutil je v sebi neko diabolično silo / opazuje jo z diaboličnim izrazom ♪
- diáden -dna -o prid. (ȃ) mat. binaren: diadni sistem; diadno število ♪
- diádičen -čna -o prid. (á) mat. binaren: diadični sistem ♪
- diafán -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko prosojen: ta snov je diafana ♪
- diagnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju; diagnostični postopek; diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi / testi so diagnostično sredstvo za ugotavljanje znanja ♪
- diagonálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diagonalo: diagonalni prerez, presek; diagonalna smer / diagonalna kompozicija portreta ♦ šport. streme na diagonalni vlek streme, ki priteza čevelj na smuči poševno navzdol diagonálno prisl.: hoditi diagonalno po sobi; presekati ravnino diagonalno ♪
- diagrámski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diagram: diagramske črte, krivulje / diagramsko ugotavljanje norm ♪
- diahrón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. diahroničen: diahrono obravnavanje problema ♪
- diahróničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema ♦ lingv. diahronična lingvistika ♪
- diákonski -a -o prid. (á) nanašajoč se na diakone: diakonska čast, služba / diakonska obleka ♪
- diakrítičen -čna -o prid. (í) knjiž. razlikovalen, razločevalen: diakritični narodopisni pojavi ♦ lingv. diakritični znak znak, ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor ♪
2.214 2.239 2.264 2.289 2.314 2.339 2.364 2.389 2.414 2.439 
