Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (2.064-2.088)


  1.      debáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer ♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo nad sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje ♪
  2.      debatêrski  -a -o prid. (ȇ) nav. slabš. nanašajoč se na debaterje: razgrete debaterske glave / debaterski klub debatni ♪
  3.      dêbel  -éla -o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ́) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti // ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ? 3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti, ant. droben: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel // ki sestoji iz razmeroma velikih enot, ant. droben: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg // z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča 4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa, ant. suh: debel človek; zaklali so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice 5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale 6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh ● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ◊ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah debélo prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta // izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal ● ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek debéli -a -o sam.: ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah ♪
  4.      debélcan  -a -o [u̯c in lc] prid. (ẹ̑) ljubk. debel: debelcane dojenčkove ročice ♪
  5.      debelíkast  -a -o prid. (í) redko debelušen, debelkast: debelikast moški ♪
  6.      debelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debeljenje: debelilna kura ♪
  7.      debelínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debelino: debelinski prirastek lesa; debelinska rast rast v debelino ♦ gozd. debelinski razred drevja; debelinsko šestilo šestilo za merjenje premera debel; les. debelinski skobeljnik stroj za skobljanje lesa na zaželeno debelino ♪
  8.      debélkast  -a -o [u̯k in lk] prid. (ẹ̑) ekspr. nekoliko debel: debelkasta natakarica ♪
  9.      dêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
  10.      dêbelnat  -a -o [bǝl] prid. (ē) redko deblat: debelnata drevesa ♪
  11.      debelobúčen  -čna -o prid. (ȗ) šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar ♪
  12.      debeloglàv  in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
  13.      debelokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ki ima debel kljun: debelokljuni ščinkavci ♪
  14.      debelokljúnast  -a -o prid. (ū) ki ima debel kljun: debelokljunasta papiga ♪
  15.      debelokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež ♪
  16.      debelokóžnat  -a -o prid. (ọ̑) debelokožen: debelokožnati bivol / kako ste trmasti in debelokožnati ♪
  17.      debelolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima debela lica: debeloličen otrok / debeloličen obraz ♪
  18.      debelolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
  19.      debeloníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
  20.      debelonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele noge: debelonogi konji / debelonoga miza ♪
  21.      debelonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debel nos: debelonos človek ♪
  22.      debeloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele, velike oči: debelook možakar / debelooke ribe ♪
  23.      debeloplóden  -dna -o prid. (ọ̑) agr. ki ima debele, velike plodove: debeloplodna sorta jagod ♪
  24.      debelorép  in debelorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima debel rep: čreda debelorepih ovc ♪
  25.      debelorít  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima debelo zadnjico: debeloriti konji ♪

   1.939 1.964 1.989 2.014 2.039 2.064 2.089 2.114 2.139 2.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA