Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (20.439-20.463)


  1.      žênin  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na ženo: ženin oče / ženina potrpežljivost ♪
  2.      žéninov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na ženina: ženinovi starši / ženinova zdravica ♪
  3.      ženítben  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ženiten: ženitbeni oglasi / ženitbeni običaji ženitovanjski, svatbeni ♪
  4.      ženíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ženitev: ženitne priprave / veselo ženitno razpoloženje / sprejela je ženitno ponudbo ponudbo za poroko / ženitni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni list; ženitna ponudba krajše obvestilo v časopisu, s katerim moški, ženska želi spoznati morebitnega zakonskega partnerja ♦ jur. ženitna pogodba pogodba o medsebojnih premoženjskih razmerjih med zakoncema, sklenjena pred poroko ♪
  5.      ženitovánjski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ženitovanje: ženitovanjski običaji / ženitovanjski sprevod / ženitovanjska gostija ♦ etn. ženitovanjska pogača boljši, navadno maslen kruh, okrašen s cvetjem in svečami, ki se na koncu svatbe razdeli svatom ♪
  6.      ženítven  -a -o prid. (ȋ) ženiten: ženitvene priprave / iti na ženitveno potovanje poročno potovanje ♪
  7.      žénskarski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. značilen za ženskarje: ženskarski pogled; ženskarsko govorjenje, vedenje ♪
  8.      žénskast  -a -o prid. (ẹ́) ekspr. ki ima ženske značilnosti: droben ženskast obraz / fant je preveč ženskast ♪
  9.      žénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je roditvena sposobnost: ženski potomci / ženski rod kake rodovine / ženski spolni organi / otroci ženskega spola / zdaj je v najlepših ženskih letih / ženske bolezni bolezni, ki so v zvezi z značilnostmi ženskega organizma, zlasti z rodili 2. nanašajoč se na ženske: zaslišal je moški in ženski glas; ženska duševnost; visoka ženska postava / ženski čevlji; ženski klobuk; ženska ročna ura / ženski oddelek v bolnišnici; ženski samostan; ženska šola / žensko dobrodelno društvo; žensko gibanje / ženska revija revija za ženska vprašanja / ženski poklic; žensko delo; žensko glasbilo / ekspr. zanima se za ženski spol, ženski svet za ženske 3. ekspr. ki se pripisuje ženskam: ženska intuicija; ženska občutljivost, opravljivost, potrpežljivost, radovednost, zvijačnost; ženska taktika; postavila mu je tipično žensko vprašanje / to darilo je preveč žensko // tak kot pri ženskah: govoriti z ženskim glasom; ženska lepota; mehke ženske poteze obraza; njena hoja je zelo ženska; bila je blaga, vedra, najbolj ženska med vsemi ● sejati na ženski dan v sredo ali soboto; gibanje za žensko emancipacijo za pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; ekspr. delu se pozna ženska roka se pozna, da ga je opravljala, pri njem sodelovala ženska; ekspr. hiši so potrebne pridne ženske roke je potrebna gospodinja; z otroki je šla vedno na žensko stran na levo stran, polovico cerkve; star. ženska vera praznoverje; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ekspr. jok je značilno žensko orožje ženske pogosto skušajo kaj doseči z jokom ◊ biol. ženska spolna celica; ženska spolna žleza; bot. ženski cvet cvet, ki ima samo pestiče; ženska rastlina rastlina z ženskimi cveti; kozm. ženski parfum parfum z izrazitim, navadno cvetličnim vonjem; lingv. ženski priimek priimek ob imenu ženskega bitja; ženski spol; beseda pevka je ženska oblika od besede pevec; ženska sklanjatev sklanjatev samostalnikov ženskega spola; lit. ženska cezura cezura za nepoudarjenim zlogom; ženska rima rima, ki obsega dva zloga; muz. ženski zbor zbor, sestavljen iz ženskih glasov žénsko prisl.: dolga pričeska deluje zelo žensko; čutiti, govoriti, vesti se po žensko; žensko sanjav pogled; sam.: na njej je bilo nekaj prvinsko ženskega; zastar. zbralo se je veliko moških, ženskih in otrok žensk ♪
  10.      žénstven  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ženski: pozibavajoči, ženstveni koraki; pričeska jo je naredila še bolj ženstveno / zdela se mu je groba, prav nič ženstvena nežna žénstveno prisl.: kljub velikosti deluje ženstveno ♪
  11.      žêparski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na žeparje: žeparska izurjenost / žeparska skupina ♪
  12.      žêpast  -a -o prid. (é) podoben žepu: žepaste gube na krilu / žepasta jama ♪
  13.      žêpen  -pna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na žep: žepna odprtina; žepna podloga / žepni format knjige; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; žepni računalnik; (žepni) robec; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga; električna žepna svetilka; žepna ura 2. publ. zelo majhen: narediti žepni bazen; žepna državica / žepna odprava z malo člani / žepna vojna majhna lokalna vojna ∙ publ. žepna podmornica majhna podmornica navadno za diverzantske akcije ♪
  14.      žépkov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žepek, rastlino: vonj žepkovega cvetja / žepkov med ♪
  15.      žerjáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žerjav 2: žerjavna kabina ♦ strojn. žerjavni most mostu podobna naprava, ki se premika po tirnicah ♪
  16.      žerjávji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na žerjave: žerjavje perje / ekspr. ima žerjavje noge ♪
  17.      žétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žetev: kombajn in drugi žetveni stroji / žetveni dnevi / žetvena in mlatilna opravila / zapisovati žetvene pesmi ♦ etn. žetveni venec venec iz klasja in poljskega cvetja, ki ga izroči žanjica gospodinji v hrambo do naslednje žetve, znan zlasti v Prekmurju in Beli krajini ♪
  18.      žgálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev ♪
  19.      žgánjarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žganjarje, pivce: žganjarska družba ∙ šalj. žganjarski bratec kdor rad pije žganje ♪
  20.      žgánjarski  in žganjárski -a -o prid. (ȃ; á) nanašajoč se na žganjarje ali žganjarstvo: žganjarska opravila / žganjarski kotel valjasto oblikovan kotel s kapo in hladilnimi cevmi za kuhanje žganja ♪
  21.      žgečkljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. občutljiv za žgečkanje: žgečkljiv človek; biti zelo žgečkljiv / žgečkljive noge 2. dražljiv: žgečkljiv dim / ekspr. žgečkljiva pesmica pesmica erotične vsebine žgečkljívo prisl.: žgečkljivo prijemati ♪
  22.      žícarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žicarje ali žicanje: spremeniti žicarske navade / žicarska skupina fantov ♪
  23.      žíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben žici: žičasta vlakna 2. ki je iz žice: žičasta mreža ♪
  24.      žíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze ♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice ♪
  25.      žíčnat  -a -o prid. (ȋ) ki je iz žice: žičnat podstavek; žičnata ščetka; žičnato sito ♪

   20.314 20.339 20.364 20.389 20.414 20.439 20.464 20.489 20.514 20.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA