Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (20.351-20.375)



  1.      zvónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zvon: zvonov obod / zvonov glas
  2.      zvŕhan  -a -o prid. () poln bolj kot do vrha, roba: na mizi je stal zvrhan pehar jabolk; prinesla je zvrhano skledo štrukljev / nameriti zvrhan liter moke; zvrhan mernik pšenice; dati česa zvrhano mero / zvrhan voz smrekovih hlodov visoko naložen // ekspr. poln do vrha, roba: zvrhan kozarec, vrč vina ● ekspr. prinesel je zvrhan koš novic zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran zvŕhano prisl.: zvrhano naliti; zvrhano poln jerbas
  3.      zvŕhnji  -a -e prid. () star. 1. vrhnji: zvrhnje oblačilo 2. zgornji: iti po zvrhnji poti
  4.      zvŕsten  -tna -o prid. ( ) nanašajoč se na zvrst 2, 3: pojavi iz istega zvrstnega tipa; zvrstna delitev v umetnosti / zvrstna opredelitev posameznih izraznih sredstev jezika / zvrstno razlikovanje besedil zvŕstno prisl.: zvrstno zasnovan pregled književnosti
  5.      žábarski  -a -o prid. () nanašajoč se na žabarje: žabarska oprema / žabarska gostilna ● slabš. žabarski časopis omejen, ozek
  6.      žábast  -a -o prid. (á) 1. podoben žabi: žabasta oblika / ljubk., kot nagovor ti žaba žabasta 2. ekspr. poln žab: ostudna žabasta voda žábasto prisl.: žabasto odpreti usta
  7.      žábičen  -čna -o prid. (ā) nar. ki ga napenja, je zaprt: žabičen konj; žabična ovca
  8.      žábji  -a -e prid. () nanašajoč se na žabe: žabje kvakanje, regljanje / jesti žabje krake / žabja mlaka / žabji samec / ekspr. zvečer se je oglasil žabji zbor / ekspr. rahitičen otrok z žabjim trebuhom velikim, napihnjenim; slabš.: imeti žabja usta zelo široka; človek z žabjimi očmi velikimi, izbuljenimiekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen; ekspr. poslati koga po žabjo dlako, volno poslati ga z nesmiselnim naročilom proč; ekspr. ocenjevati razmere z žabje perspektive s stališča, ki ni dvignjeno nadnje; šalj. žabja pijača voda; ekspr. žabja volna na gladini mlake skupki alg; ekspr. presti žabjo volno delati kaj nemogočega, nesmiselnegaagr. žabja usta razpoka na robu zlasti trdega sira zaradi nepravilnega tehnološkega postopka; anat. žabja glava glava brez lobanjskega svoda; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in narobe jajčastimi ali črtalastimi listi, Callitriche; geom. žabja perspektiva perspektiva od spodaj; šport. žabji slog slog v smuku, pri katerem so kolena upognjena, zgornji del trupa nagnjen naprej in glava sklonjena, smuči pa široko razmaknjene; vet. žabji smrček temen smrček s svetlimi pegami ali svetel smrček s temnimi pegami; zool. žabji mrest žábje prisl.: žabje zelena barva ∙ ekspr. plavati po žabje plavati žabo
  9.      žádast  -a -o prid. () 1. po barvi podoben žadu: žadasta riževa polja / žadasta barva 2. ki je iz žada: žadaste ploščice žádasto prisl.: žadasto zelen
  10.      žáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na žad: žadni okraski / žadna barva žádno prisl.: žadno zelen
  11.      žádov  -a -o prid. () nanašajoč se na žad: žadov lesk / žadovi uhani žádovo prisl.: žadovo zelen
  12.      žafránast  -a -o prid. () po barvi podoben (pravemu) žafranu: žafranasto oblačilo / žafranasta barva žafránasto prisl.: žafranasto rumen
  13.      žafránov  -a -o prid. () nanašajoč se na žafran: žafranov cvet / žafranova barva rdeče rumena ali rumeno rdeča barva
  14.      žágarski  -a -o prid. () nanašajoč se na žagarje ali žagarstvo: žagarsko delo / žagarski delavci / žagarski odpadki
  15.      žágast  -a -o prid. () podoben nazobčanemu robu lista žage: žagast rob znamke / žagasti zobje / žagast nož za kruh ◊ elektr. žagasta napetost napetost, ki se periodično linearno veča in naglo pada na začetno vrednost; strojn. žagasti navoj navoj, ki ima v profilu obliko pravokotnega trikotnika z odrezano konico; tekst. žagasta žica žica, nazobčana v obliki žaginega lista žágasto prisl.: žagasto odrezati
  16.      žágen  -gna -o prid. () žagin: žagni list, zob / žagni obrat žagarski
  17.      žágin  -a -o prid. () nanašajoč se na žago: žagina oblika / žagin list, zob / žagin rez
  18.      žájbljev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na žajbelj: žajbljev list / žajbljev čaj; žajbljev med
  19.      žakaren  -rna -o in žakarden tudi jacquarden -dna -o [žaká-] prid. () tekst. žakarski: žakarne statve / žakarni vzorec
  20.      žakarski  in žakardski tudi jacquardski -a -o [žaká-] prid. () nanašajoč se na žakar: žakarska tkalnica / žakarski vzorec bogat, velik vzorec, tkan, pleten z žakarjem; žakarska karta luknjan kos kartona, ki se vstavi v žakar za določanje dviganja in spuščanja osnovnih niti pri tkanju vzorcev; žakarske statve statve z žakarjem; žakarska tkanina vzorčasta tkanina, tkana na žakarskih statvahpapir. žakarska lepenka trdna, močno stisnjena lepenka za žakarske karte žakarsko in žakardsko tudi jacquardsko prisl.: žakarsko tkano blago
  21.      žakljevínast  -a -o prid. (í) pog. vrečevinast: žakljevinast predpasnik
  22.      žàl  [ža] prid. neskl. () v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga: nikoli mu ni rekla žal besede; kljub nagajanju v njem ni bilo žal misli
  23.      žálen  -lna -o prid. () 1. ki izraža, kaže žalovanje zaradi smrti koga: žalna glasba, koračnica; žalna seja, slovesnost / žalni rob časopisa, pisma črn rob kot znamenje žalovanja; knjiž. žalni sprevod pogrebni sprevod; žalni trak trak, ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja; žalna knjiga knjiga, v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav; žalna mapa mapa, v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti koga; žalna obleka črna obleka, ki jo nosijo najbližji sorodniki umrlega; žalna zastava kos črne tkanine na drogu kot znamenje žalovanjafilat. žalna znamka znamka v temnih barvah z žalnim robom, izdana ob smrti uglednega državnika; obrt. žalni aranžma skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti // ki izraža, kaže žalovanje zaradi česa sploh: žalni psalmi 2. zastar. sočuten: biti žalnega srca / žalen pogled
  24.      žáli  -a -o prid. () 1. knjiž., v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga: reči komu žalo besedo; v njegovem srcu ni žale misli 2. star. žalosten: žali spomin / žali glasovi / izvedeti žalo vest; sam.: nič žalega mu ni rekel; pazi, da mu ne naredijo kaj žalega hudega
  25.      žalílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na žaljenje: žalilen napad / očitati komu žalilni namen

   20.226 20.251 20.276 20.301 20.326 20.351 20.376 20.401 20.426 20.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA