Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (20.314-20.338)


  1.      zvečéršnji  -a -e prid. (ẹ̄) star. večeren: zvečeršnji sestanek / zvečeršnje mleko mleko od večerne molže ♪
  2.      zvedàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki si prizadeva dosti izvedeti, videti: zvedav in bister deček; zvedav popotnik; bil je zvedav za nekatere stvari / zvedavo izpraševanje / ekspr. zvedave oči // radoveden: nič ni mogel prikriti zvedavim sosedom; zvedave ženske / skriti se zvedavim pogledom zvedávo prisl.: zvedavo si ogledovati mesto; zvedavo prisluškovati ♪
  3.      zvedljív 1 -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da spraviti, omejiti na kaj: na družbeno občost zvedljive vsebine ♪
  4.      zvedljív 2 -a -o prid. (ȋ í) star. zvedav: zvedljiv raziskovalec bi tu dobil dosti gradiva // radoveden: obkrožila ga je množica zvedljivih ljudi zvedljívo prisl.: zvedljivo izpraševati ♪
  5.      zveličánski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. zveličaven: zveličanska vera ♪
  6.      zveličáven  -vna -o prid. (á ā) 1. rel. ki omogoča zveličanje: zveličavna vera / milost je zveličavno sredstvo / Kristusova zveličavna smrt odrešilna 2. ekspr. edino pravilen, pravi: imeti kako metodo za zveličavno / nobena smer v umetnosti ni edino zveličavna ● ekspr. ni imel nobene zveličavne ideje rešilne; sam.: nič zveličavnega jim ni mogel povedati ♪
  7.      zvénski  tudi zvênski -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na zven 1: zvenska barva; zvenska kakovost strun / zvenski regulator ♪
  8.      zverínji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na zverine: zverinje kože; zverinje oči / zverinji lov ♪
  9.      zverínski  -a -o prid. (ȋ) 1. zverski: zverinski lov / ekspr. zbral se je ves zverinski svet vse zverine 2. ekspr. zelo surov, okruten: zverinski človek; zverinski mučitelj / ubili so ga na zverinski način zverínsko prisl.: zverinsko pretepati, tuliti ♪
  10.      zvérski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na zveri: zverski gon; zversko zobovje / zversko prebivališče 2. ekspr. zelo surov, okruten: zverski človek / zversko dejanje / zverska krutost, surovost zelo velika ♪
  11.      zvést  -a -o tudi -ó prid., zvestéjši (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki vztraja v ljubezenskem razmerju do koga: zvest zakonski par; zvesta žena; zvesto dekle / svoji ženi ni bil dolgo zvest; bila sta si zvesta vse življenje, ekspr. do groba // ki vztraja v naklonjenem razmerju do koga, česa: ima zveste prijatelje; generalu zvesti vojaki / zvest pes / ekspr. domovini zvesti sinovi // ki koga vedno spremlja, je pri njem: že dvajset let dela v podjetju, res je zvest; ekspr.: zvesta puška, torba; zvesta senca / mačka je zvesta hiši / ostal je zvest rodnemu mestu ni se odselil iz njega 2. ki zanesljivo, skrbno opravlja naloge: zvest pomočnik, sodelavec; dal mu je zvestega varuha; postaviti zveste straže // ki izraža, kaže zanesljivost, skrbnost: dobiti priznanje za zvesto službo; zvesto izpolnjevanje dolžnosti; zvesto sodelovanje 3. ki kaj vztrajno dela: zvesti bralci revije; imeti zveste poslušalce; njegova zvesta spremljevalka // v povedni rabi, z dajalnikom ki česa ne opusti, ne preneha upoštevati: biti zvest načelom, navadi, prepričanju; ostati zvest kaki dejavnosti; zvest veri staršev / ekspr. ostal je zvest mazilu še naprej ga je uporabljal 4. ki je dolgo iskreno usmerjen do koga: zvesta ljubezen; zvesto prijateljstvo, tovarištvo 5. popolnoma skladen, ujemajoč se s predlogo, stvarnostjo: zvest prevod pesmi; zvesta kopija slike; njegovo delo je zvesta podoba resničnosti; dokumentarno zvesto pričevanje / oči so zvest odsev razpoloženja ● ekspr. cigaretam je bil zvest vse življenje kadil je; ekspr. bil je zvest obljubi izpolnil jo je; ostal je zvest reviji ni je prenehal brati; ni prenehal sodelovati v njej; bil je zvest samemu sebi ravnal je v skladu s svojimi nazori, navadami; pesnik je bil zvest življenju spoštoval, upošteval je njegove zakonitosti; ostal je zvest njegovemu spominu ravnal, delal je tako, kot je on naročil, pokazal; zveste oči iskrene, vdane; ekspr. zemlja čaka zveste roke človeka, ki jo bo skrbno obdeloval; kdor je v malem zvest, temu daj veliko v pest kdor vestno izpolnjuje lažje obveznosti, naloge, temu se lahko zaupajo tudi bolj odgovorne ◊ jur. pogodbi zvesta stranka stranka, ki izpolnjuje pogodbene obveznosti zvésto tudi zvestó 1. prislov od zvest: zvesto čakati, ljubiti; zvesto hraniti spominke; zvesto mu je služil, stal ob strani; zvesto upoštevati navodila; zvesto varovati koga; vse si je zvesto zapomnil natančno, točno 2. ekspr. pozorno, zbrano: zvesto gledati, poslušati koga // vneto, vdano: zvesto obljubiti, priseči kaj; sam.: ni imel dosti zvestih ♪
  12.      zvestôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nanašajoč se na zvestobo: hotela je imeti zvestobna zagotovila / plačati služabnikom zvestobno nagrado ♪
  13.      zvezdárski  -a -o prid. (á) knjiž. 1. astrološki: zvezdarski koledar 2. astronomski: zvezdarski instrumenti ♪
  14.      zvézdast  -a -o prid. (ẹ́) po obliki podoben zvezdi: zasaditi zvezdaste gredice; zvezdaste lise na steni; padale so velike zvezdaste snežinke / zvezdasta oblika peciva ◊ arhit. zvezdasti obok rebrasti obok v obliki zvezde; biol. zvezdasta somernost somernost glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline; vrtn. zvezdasta magnolija grm z velikimi belimi zvezdastimi cveti pred olistanjem, Magnolia stellata ♪
  15.      zvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zvezde: zvezdna svetloba; zvezdna velikost / zvezdna noč; zvezdna prostranstva / zvezdni utrinek / zvezdni krak ◊ astr. zvezdni čas čas v astronomiji, določen s kotom zasuka Zemlje glede na zvezde; zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; zvezdna karta karta, ki prikazuje lego nebesnih teles na delu nebesne oble; zvezdna kopica skupina več zvezd; zvezdna paralaksa kot, pod katerim bi se z dane zvezde videl srednji polmer Zemljinega tira okoli Sonca; zvezdno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde; elektr. zvezdna vezava vezava, pri kateri so fazni tokokrogi vezani z enim koncem v skupni točki in z drugim na vodnike ♪
  16.      zvézdnat  -a -o prid. (ẹ̑) 1. poln zvezd: zvezdnato nebo / zvezdnata noč / zvezdnata zastavica 2. knjiž. zvezden: zvezdnat utrinek / dvigniti se v zvezdnate višave ◊ vrtn. zvezdnata magnolija grm z velikimi belimi zvezdastimi cveti pred olistanjem, Magnolia stellata ♪
  17.      zvézdniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zvezdnike ali zvezdništvo: pridobil si je zvezdniški sloves / zvezdniška zasedba ♪
  18.      zvezdoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) astronomski: zvezdoslovna opazovanja / zvezdoslovna literatura ♪
  19.      zvezdoznánski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. astronomski: zvezdoznanske meritve ♪
  20.      zvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na zvezo, federacijo: zvezna ureditev / zvezna država / zvezni davki; zvezni organi; zvezni zakon; zvezna skupščina, vlada / zvezni sekretar za zunanjo trgovino; Zvezni izvršni svet / v nekaterih državah zvezni kancler 2. ki kaj veže, povezuje: zvezni rovi; zvezna cesta Ljubljana—Celje // vézen: zvezni deli cevi / bil je zvezni člen med organizacijama 3. ki je, poteka brez presledkov, prekinitev: zvezno opazovanje, premikanje / zvezna črta, vrsta / stene in strop v rudniku morajo biti zvezni ◊ fiz. zvezni spekter spekter, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; mat. zvezna funkcija funkcija, katere graf je nepretrgan; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; zvezni kapetan, trener zvézno prisl.: razvoj poteka zvezno ♪
  21.      zvijáčen  -čna -o prid. (á) ki skuša z zavajanjem koga v zmoto doseči svoj namen: to je zvijačen in hudoben človek; zvijačen nasprotnik / zvijačna žival // ki izraža, kaže tako zavajanje: zvijačen nasmeh; zvijačen obraz / zvijačne besede; zvijačno dejanje, vprašanje / zvijačna politika zvijáčno prisl.: dobiti kaj zvijačno; zvijačno komu kaj onemogočiti ♪
  22.      zvijàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. ki se da zvijati: zvijava kovinska vrvica ♪
  23.      zvínkan  -a -o prid. (ȋ) nar. ovinkast: zvinkana cesta, struga / zvinkana vožnja ♪
  24.      zvíšen  -a -o prid. (ȋ) vzvišen: stopiti na zvišen prostor / biti zvišen do podrejenih / prizadevati si za zvišene cilje zvíšeno prisl.: pozdravil ga je uradno, zvišeno ♪
  25.      zvitorép  in zvitorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. zvit, prebrisan: bil je zvitorep človek / zvitorep pogled; zvitorepo pripovedovanje / lisica zvitorepa ♪

   20.189 20.214 20.239 20.264 20.289 20.314 20.339 20.364 20.389 20.414  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA