Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (20.151-20.175)



  1.      zlátkan  -a -o prid. () ljubk. zelo dober, dobrosrčen: zlatkan je, rad pomaga // prikupen, prijeten: bila je res zlatkana punčka / v nagovoru ti moj zlatkani sonček, zdaj pa lepo zaspi
  2.      zlátnat  -a -o prid. () knjiž. ki ni popolnoma zlat: zlatnata barva / zlatnati lasje zlátnato prisl.: zlatnato se bleščati
  3.      zlatobárven  -vna -o prid. () take barve kot zlato; zlat: zlatobarvni cvetovi; zlatobarvna polt
  4.      zlatoglàv  in zlatogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki ima zlato rumeno glavo: zlatoglave papige / zlatoglave cerkve s pozlačenimi stolpi, kupolami
  5.      zlatogrív  -a -o prid. ( ) ekspr. ki ima zlato rumeno grivo: zlatogriv konj
  6.      zlatoklás  in zlatoklàs -ása -o prid. (; á) ekspr. ki ima zlato rumene klase: zlatoklasa pšenica
  7.      zlatokljún  -a -o prid. ( ū) ekspr. rumenokljun: zlatokljun kos
  8.      zlatokódrast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima zlato rumene kodre: zlatokodrasto dekle
  9.      zlatokríl  -a -o prid. ( ) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj
  10.      zlatolás  in zlatolàs -ása -o prid. (; á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica
  11.      zlatonôsen  -sna -o prid. (ó ō) petr. ki vsebuje zrna, drobce zlata: zlatonosni pesek; zlatonosna reka
  12.      zlatopén  -a -o prid. (ẹ̄) zastar. zlato penast: zlatopeno morje
  13.      zlatopér  -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki ima zlato rumeno perje: zlatopera ptica
  14.      zlatoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) v pravljicah ki ima zlate rogove: zlatorog kozel
  15.      zlatorún  -a -o prid. ( ū) knjiž. ki ima zlato rumeno runo: žrtvovati Perunu zlatoruna jagnjeta
  16.      zlatotôpen  -pna -o prid. (ó) ki topi zlato: zlatotopna snov
  17.      zlatozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški
  18.      zlatožáren  -rna -o prid. (ā) knjiž. ki ima zlat žar: zlatožarno sonce
  19.      zlôben  -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō) ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben // ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled // ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba ● on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev zlôbno prisl.: zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati
  20.      zločést  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. hudoben, zloben: zločest človek; po srcu ni zločest; zločesta opravljivka / zločest smeh; zločeste oči / zločeste spletke 2. nevaren, poguben: zločesta bolezen ◊ med. zločesta bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in dela zasevke; maligna bula zločésto prisl.: zločesto se je rogal nasprotnikom
  21.      zločínski  -a -o prid. () nanašajoč se na zločince ali zločin: zločinski človek; zločinska družba / ekspr. zločinski obraz / zločinski načrt, naklep; zločinski ukazi / zločinski pohlep po zlatu; zločinsko nagnjenje
  22.      zlódejev  in zlódjev -a -o prid. (ọ̑) 1. evfem. hudičev: taki ljudje so zlodejevi pomočniki / imel je naravnost zlodejev videz / zlodejev monolog v drami / kot psovka baba zlodejeva, bodi že tiho 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zlodejevi ljudje mi zavidajo; ves čas so imeli za petami zlodejevega policista / kaj bereš te zlodejeve knjige 3. ekspr., v povedni rabi ki se mu posreči izpeljati tudi kaj navidez nerešljivega: ves zlodejev je; take ženske so zlodejeve 4. slabš. zloben, hudoben: ti otroci so zlodejevi, vse se jih boji 5. ekspr. zelo neprijeten, težek: smo v zlodejevem položaju zlódejevo in zlódjevo 1. prislov od zlodejev: zlodejevo se obnašati 2. ekspr. zelo, hudo: zlodejevo nerodna zadeva
  23.      zlódejevski  in zlódjevski -a -o prid. (ọ̑) slabš. zloben, hudoben: zlodejevski načrt; navdalo ga je zlodejevsko veselje zlódejevsko in zlódjevsko prisl.: zlodejevsko mu je nagajal
  24.      zlódejski  -a -o prid. (ọ̑) slabš. zloben, hudoben: zlodejski smeh; zlodejsko načelo
  25.      zloglásen  -sna -o prid. (ā) znan po slabih lastnostih, značilnostih: zloglasen ropar; zloglasen ženskar / ekspr.: jesti je moral zloglasni ričet; zloglasna drobtinčarska politika // znan po hudih, slabih stvareh, dogodkih: zloglasen lokal, zapor; zloglasna mestna četrt / preplezati zloglasno steno

   20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 20.151 20.176 20.201 20.226 20.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA