Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (20.151-20.175) ![](arw_left.gif)
- zlátkan -a -o prid. (ȃ) ljubk. zelo dober, dobrosrčen: zlatkan je, rad pomaga // prikupen, prijeten: bila je res zlatkana punčka / v nagovoru ti moj zlatkani sonček, zdaj pa lepo zaspi ♪
- zlátnat -a -o prid. (ȃ) knjiž. ki ni popolnoma zlat: zlatnata barva / zlatnati lasje zlátnato prisl.: zlatnato se bleščati ♪
- zlatobárven -vna -o prid. (ȃ) take barve kot zlato; zlat: zlatobarvni cvetovi; zlatobarvna polt ♪
- zlatoglàv in zlatogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima zlato rumeno glavo: zlatoglave papige / zlatoglave cerkve s pozlačenimi stolpi, kupolami ♪
- zlatogrív -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima zlato rumeno grivo: zlatogriv konj ♪
- zlatoklás in zlatoklàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene klase: zlatoklasa pšenica ♪
- zlatokljún -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. rumenokljun: zlatokljun kos ♪
- zlatokódrast -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima zlato rumene kodre: zlatokodrasto dekle ♪
- zlatokríl -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj ♪
- zlatolás in zlatolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica ♪
- zlatonôsen -sna -o prid. (ó ō) petr. ki vsebuje zrna, drobce zlata: zlatonosni pesek; zlatonosna reka ♪
- zlatopén -a -o prid. (ẹ̄) zastar. zlato penast: zlatopeno morje ♪
- zlatopér -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki ima zlato rumeno perje: zlatopera ptica ♪
- zlatoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) v pravljicah ki ima zlate rogove: zlatorog kozel ♪
- zlatorún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima zlato rumeno runo: žrtvovati Perunu zlatoruna jagnjeta ♪
- zlatotôpen -pna -o prid. (ó) ki topi zlato: zlatotopna snov ♪
- zlatozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški ♪
- zlatožáren -rna -o prid. (ā) knjiž. ki ima zlat žar: zlatožarno sonce ♪
- zlôben -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō) ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben // ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled // ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba ● on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev zlôbno prisl.: zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati ♪
- zločést -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. hudoben, zloben: zločest človek; po srcu ni zločest; zločesta opravljivka / zločest smeh; zločeste oči / zločeste spletke 2. nevaren, poguben: zločesta bolezen ◊ med. zločesta bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in dela zasevke; maligna bula zločésto prisl.: zločesto se je rogal nasprotnikom ♪
- zločínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zločince ali zločin: zločinski človek; zločinska družba / ekspr. zločinski obraz / zločinski načrt, naklep; zločinski ukazi / zločinski pohlep po zlatu; zločinsko nagnjenje ♪
- zlódejev in zlódjev -a -o prid. (ọ̑) 1. evfem. hudičev: taki ljudje so zlodejevi pomočniki / imel je naravnost zlodejev videz / zlodejev monolog v drami / kot psovka baba zlodejeva, bodi že tiho 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zlodejevi ljudje mi zavidajo; ves čas so imeli za petami zlodejevega policista / kaj bereš te zlodejeve knjige 3. ekspr., v povedni rabi ki se mu posreči izpeljati tudi kaj navidez nerešljivega: ves zlodejev je; take ženske so zlodejeve 4. slabš. zloben, hudoben: ti otroci so zlodejevi, vse se jih boji 5. ekspr. zelo neprijeten, težek: smo v zlodejevem položaju zlódejevo in zlódjevo 1. prislov od zlodejev: zlodejevo se obnašati 2. ekspr. zelo, hudo: zlodejevo nerodna zadeva ♪
- zlódejevski in zlódjevski -a -o prid. (ọ̑) slabš. zloben, hudoben: zlodejevski načrt; navdalo ga je zlodejevsko veselje zlódejevsko in zlódjevsko prisl.: zlodejevsko mu je nagajal ♪
- zlódejski -a -o prid. (ọ̑) slabš. zloben, hudoben: zlodejski smeh; zlodejsko načelo ♪
- zloglásen -sna -o prid. (ā) znan po slabih lastnostih, značilnostih: zloglasen ropar; zloglasen ženskar / ekspr.: jesti je moral zloglasni ričet; zloglasna drobtinčarska politika // znan po hudih, slabih stvareh, dogodkih: zloglasen lokal, zapor; zloglasna mestna četrt / preplezati zloglasno steno ♪
20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 20.151 20.176 20.201 20.226 20.251