Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (20.114-20.138)


  1.      zgodovínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na zgodovino: zgodovinski proces, razvoj; zgodovinska resnica; to so zgodovinska dejstva / zgodovinsko ozadje politične krize / zgodovinski dogodek; zgodovinska osebnost / zgodovinski dokumenti / to so zgodovinski kraji; zgodovinska oblačila / naroda imata enako zgodovinsko usodo / zgodovinsko gledanje, mišljenje / starejša zgodovinska obdobja / zgodovinski viri; zgodovinske razprave; zbirati zgodovinsko gradivo / pomožne zgodovinske vede / zgodovinski učbeniki 2. ekspr. ki ima velik, trajen pomen: zanje je to zgodovinski dogodek; zgodovinski prelom v naši književnosti; zgodovinski sestanek; sprejeti zgodovinsko odločitev / odkritje je zgodovinskega pomena ◊ filoz. zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; lingv. zgodovinski slovar slovar, ki vsebuje besedni zaklad določenega preteklega obdobja; zgodovinska slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika; lit. zgodovinski roman; zgodovinska drama, povest; zgod. zgodovinski narod narod, ki ima svojo državnost zgodovínsko prisl.: zgodovinsko dokazana, potrjena osebnost; zgodovinsko pomemben dokument ♪
  2.      zgòlj  prid. neskl. (ȍ) knjiž. ki je brez česa drugega; gol, čist: bilo je zgolj naključje, da sta se srečala ● ekspr. v hipu jih je bila zgolj ponižnost in ustrežljivost so bili zelo ponižni in ustrežljivi ♪
  3.      zgóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. sam, čist: to je zgoljna nesebičnost, popolnost ♪
  4.      zgôrajšnji  -a -e prid. (ō) star. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; zgornji, prej naveden: zgorajšnji stavki so podobni tem; utemeljitev zgorajšnje trditve ♪
  5.      zgoreválen  tudi izgoreválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zgorevanje: zgorevalni proces / zgorevalni plini / zgorevalna toplota ♦ teh. zgorevalni motorji; zgorevalni prostor ali zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin ♪
  6.      zgorljív  -a -o prid. (ȋ í) ki zgori: zgorljivi deli hiše; zgorljive snovi ♪
  7.      zgórnječeljústen  -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) anat. nanašajoč se na zgornjo čeljust: zgornji čeljustnici oklepata zgornječeljustno votlino ♪
  8.      zgórnještájerski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na severni del avstrijske Štajerske: zgornještajerska mesta / zgornještajerska noša ♪
  9.      zgórnji  -a -e prid., zgórnjejši in zgórnejši (ọ̑) 1. ki leži, je višje: zgornji del zidu se kruši; zgornji prostori hiše; poškodovan zgornji rob omare; zgornje police so prazne / doma je v zgornjem koncu vasi; pog. zgornja stranka se je odselila stranka, ki je stanovala nad našim stanovanjem / zgornji del telesa; zgornji mlinski kamen; zgornji zobje; zgornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; zgornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje / Zgornja Slivnica // ki je, leži najvišje: zgornji kavelj se je odlomil; padel je z zgornje stopnice 2. ki je, se nahaja nad čim drugim, na površini: zgornja plast zemlje / zgornje usnje usnje za zgornje dele obutve 3. v zvezi zgornja stran stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: zgornja stran preproge / zgornja stran listov 4. nanašajoč se na najvišjo stopnjo, velikost česa: zgornja starostna meja; zgornja dovoljena teža; zgornja vrednost 5. ki je v dotakratnem besedilu že napisan: iz zgornjega opisa je razvidno sedanje stanje; to potrjujejo zgornje ugotovitve; pisar. prosimo, da zgornje obvestilo sprejmete z razumevanjem ● ekspr. zgornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; zgornji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo lordi; sedeti na zgornjem koncu mize delu mize, ki je blizu čela; publ. zgornji sloji družbe višji sloji; nar. zgornji veter veter, ki piha z zgornje strani, s hribov ◊ anat. zgornja čeljustnica; zgornja okončina roka; fiz. zgornja meja frekvence zvoka največja frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. zgornji tok reke začetni del reke blizu izvira; zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; geol. zgornja kreda najmlajši del krede; mat. zgornja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. zgornji podaljšek vrhnji del sestavljenega jambora; sam.: pog. zgornjih ni doma; iz zgornjega sledi, da je delo končano ♪
  10.      zgostljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zgostiti: zgostljiva snov ♪
  11.      zgoščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zgoščevanje: zgoščevalni postopek ♦ mont. zgoščevalni boben boben za zgoščevanje snovi z zmanjševanjem količine vode pri bogatenju rudnin ♪
  12.      zgovóren  -rna -o prid., zgovórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika 2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna; članek z zgovornim naslovom; njegov molk je zgovoren; ta primer je zelo zgovoren; slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage zgovórno prisl.: dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju ♪
  13.      zgrabljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. knjiž. določljiv, opredeljiv: težko zgrabljiv pojav / dramatizacija ni bila zgrabljiva prepričljiva 2. zastar. roparski: zgrabljiva žival ♪
  14.      zgrádben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zgradbo: zgradbeni prostor / zgradbena prvina ♪
  15.      zgrozljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. grozljiv: zgrozljiv film; zgrozljiva znamenja ♪
  16.      zibálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zibanje: zibalna naprava ♦ kor. zibalni korak ♪
  17.      zíbav  -a -o prid. (í) ki se ziblje: zibava brv / zibava hoja ♪
  18.      zibljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) ziblje: zibljiv čoln, stol ♪
  19.      zidárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zidarje ali zidarstvo: zidarsko delo / zidarski mojster, pomočnik / zidarska žlica; zidarsko kladivo ♦ grad. zidarski oder navadno manjši oder iz koz in desk; obrt. zidarski izravnalnik priprava za izravnavanje navadno z malto ometane površine ♪
  20.      zíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zid: zidni omet; zidna ploskev / zidna razpoka, vdolbina; zidna vlaga / zidni vijak; zidni vložek; zidne barve; strešna in zidna opeka / zidni časopis stenski časopis ♦ teh. zidna konzola; um. zidno slikarstvo stensko slikarstvo ♪
  21.      zijálast  -a -o prid. (á) 1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijalasti otroci; bil je precej zijalast / zijalast obraz / kot psovka kam pa gledaš, zijalo zijalasto 2. ekspr. ki zija, se ne prilega več: zijalaste klešče; zijalasta vrata zijálasto prisl.: zijalasto se razgledovati ♪
  22.      zijàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ekspr. ki je razmeroma široko odprt: zijava usta; zijavo brezno 2. slabš. ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijav človek / zijav obraz, pogled ♪
  23.      zíljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ziljo: ziljski breg / ziljska inačica pesmi; ziljsko narečje ♦ etn. ziljski rej; ziljsko štehvanje ♪
  24.      zímski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan; zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo / zimske (šolske) počitnice / zimski čas // nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce ● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu ◊ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astr. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimska olimpiada olimpiada, ki obsega zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medveda zímsko prisl.: zimsko hladno; biti zimsko oblečen ♪
  25.      zímskošpórten  -tna -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na zimski šport: zimskošportna prireditev / zimskošportne naprave; trgovina z zimskošportnimi oblačili / zimskošportno središče ♪

   19.989 20.014 20.039 20.064 20.089 20.114 20.139 20.164 20.189 20.214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA