Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (1.989-2.013)
- čutljív -a -o prid. (ȋ í) zastar. občutljiv: zelo čutljiva koža / čutljivo srce čuteče ♪
- čútnosten -tna -o prid. (ū) knjiž., redko čuten1: slutil je, da je zelo čutnostna / čutnosten obraz ♪
- čvekálast -a -o prid. (á) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: nerad je poslušal čvekalasto sosedo ♪
- čvékast in čvêkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekasta ženska / molči, čveka čvekasta ♪
- čvekàv -áva -o prid. (ȁ á) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekavih ljudi se je izogibal ♪
- čvŕst -a -o stil. -ó prid., čvrstéjši (ȓ r̄) 1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje // ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec 2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi 3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo ◊ ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta čvŕsto stil. čvrstó prisl.: čvrsto se držati življenjskih načel; čvrsto korakati; oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom; čvrsto zavezana vreča ♪
- čvŕšast -a -o prid. (r̄) nar. grčast: stara čvršasta bukev ♪
- dácarski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na dacarje: dacarski urad / ekspr. Ti pa molči, gobezdalo dacarsko, ki samo nisi nič boljše! (I. Cankar) ♪
- dáchsteinski -a -o [dahštajn-] prid. (ȃ) geol., v zvezi dachsteinski apnenec apnenec, ki je iz najmlajšega dela triadne dobe: skladi dachsteinskega apnenca ♪
- dadaístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dadaiste ali dadaizem: dadaistična umetnost / dadaistični cinizem ♪
- dajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajanje: materinski dajalni nagon ♪
- dajálniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica ♪
- dajátven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajatev: dajatvena obveznost / dajatvena tožba ♪
- dákoromúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ) lingv., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika ♪
- daktíličen -čna -o prid. (í) zastar. daktilski: daktilični verz ♪
- daktilográfski -a -o prid. (ȃ) strojepisen: daktilografski tečaj ♪
- daktiloskópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na daktiloskopijo: daktiloskopski dokaz istovetnosti / daktiloskopski tehnik ♪
- dáktilski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na daktil: daktilska stopica / daktilski ritem ♪
- dálek -a -o prid. (ā) star. daljen: daleki kraji / dalek odmev / daleka pot ♪
- dalekoséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) raba peša daljnosežen: dalekosežni načrti; dalekosežne posledice ♪
- dalekovíden -dna -o prid. (í ȋ) raba peša daljnoviden: očala za dalekovidne / dalekoviden mislec ♪
- dàlj prisl., nàjdalj (ȁ) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: gozd sega dalj kot nekoč; on vrže kamen dalj kot jaz; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč ∙ v svoji spravljivosti gre celo dalj, kakor želimo je bolj spravljiv, kakor želimo 2. izraža daljše trajanje: hodi že dalj kakor uro; ne morem se dalj muditi; teden dni in še dalj / že dalj časa je bolan; odpotovati za dalj časa; prim. daleč, dolg prid. ♪
- dálje prisl. (ā) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: tekmovala sta, kdo dalje vrže; naselil se je najdalje od ceste; pomika se vse dalje in dalje; čim dalje gre, tem bolj peša ∙ gre še dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen 2. izraža daljše trajanje; dalj: ne ostane dalje ko teden dni; ko je dalje gledal, jo je spoznal; najdalje so se branili v gorah / tam se mudi že dalje časa 3. izraža premikanje od določenega mesta: ne ustavi, ampak pelje dalje; ne sili, ne smeš dalje / proza od Cankarja dalje; (beri) od tu dalje; govori dalje; dalje prihodnjič // raba peša naprej, nadalje: to je samo dalje razvita oblika / knjiž. na desno je polje, dalje gozd za njim, poleg njega; star. ne potrebuje ga dalje več 4. v vezniški rabi, pri naštevanju
izraža obstajanje česa poleg že povedanega: v teh krajih kopljejo premog, železno rudo, dalje bakrovo rudo in boksit / publ. dalje so tu še druge napake razen tega / prodajamo fige, rozine in tako dalje [itd.]; prim. daleč, dolg prid. ♪
- dáljen -jna -o prid. (ā) 1. krajevno zelo oddaljen, ant. bližnji: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod // ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev // časovno zelo oddaljen: daljni časi; spomin na daljno mladost; daljna preteklost, prihodnost 2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot; daljno obzorje / daljna prostranstva; pesn. daljne dalje 3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen; sam.: spomin na nekaj daljnega ♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana ♪
- daljínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih; daljinsko vodenje rakete ♦ fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivom daljínsko prisl.: daljinsko vklapljati in izklapljati ♪
1.864 1.889 1.914 1.939 1.964 1.989 2.014 2.039 2.064 2.089