Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (19.789-19.813)
- zaliválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zalivanje: zalivalna posoda / zalivalna voda ♪
- zalívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaliv: zalivska pristanišča / zalivski tokovi ♦ geogr. Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju ♪
- zaljubljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) zaljubi: zaljubljiva ženska / biti zaljubljive narave ♪
- zalóžben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na založbo: založbena dejavnost / založbeni recenzent ♪
- zalóžen -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zalogo: založno skladišče / založna hrana rezervna hrana ♦ agr. založno gnojenje gnojenje, pri katerem se dodaja rastlini več gnoja, gnojil, kot jih porabi v enem letu ♪
- založníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na založnike ali založništvo: založniški delavci / publ. založniška hiša založba; založniško podjetje / založniški program / založniška dejavnost ◊ jur. založniška pogodba pogodba, s katero avtor prenese pravico za izdajanje avtorskega dela na založnika; zal. založniška enota celotna naklada kake knjige, letnika, časopisa ♪
- zamámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. 1. ki vzbuja poželenje: zamamna belina telesa 2. ki povzroča omamo; omamen: zamamne besede / zamamen vonj močen, prijeten zamámno prisl.: zamamno lepa ženska ♪
- zamamljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. 1. ki vzbuja poželenje: zamamljiva ženska 2. omamen: zamamljive besede / zamamljiv vonj močen, prijeten ♪
- zaméjen -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ozemlje, dežele za državno mejo: zamejne pokrajine / zamejni prebivalci / zamejni Slovenci zamejski Slovenci ● zastar. ukvarjati se z zamejno trgovino zunanjo trgovino; knjiž. brati razen domačih tudi zamejne časopise tuje, inozemske ♪
- zaméjski -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na ozemlje, dežele za državno mejo: zamejske vasi / zamejski prebivalci 2. nanašajoč se na zamejce ali zamejstvo: zamejski pisatelji; zamejska društva / zamejsko šolstvo / zamejski Slovenci ● knjiž. avtomobil z zamejskimi oznakami tujimi, inozemskimi ♪
- zamenjálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zamenjavo: zamenjalno blago ◊ mat. zamenjalna metoda (reševanja enačb) metoda, pri kateri se kak izraz nadomesti, zamenja z drugim ♪
- zamenljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da zamenjati: zamenljivi deli stroja / zamenljivi tekmovalci / osebe v tem romanu so si tako podobne, da so zlahka zamenljive ◊ ekon. zamenljivi denar denar, ki so ga denarni organi dolžni zamenjati za zlato; mat. zamenljive količine ♪
- zamérčen -čna -o prid. (ẹ̄) star. zamerljiv: sitna in zamerčna ženska ♪
- zamerljív -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki (rad) zameri: zamerljiv človek; ne bodi no tako zamerljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljívo prisl.: zamerljivo odgovoriti ♪
- zamésten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki leži, je za mestom: zamestni vrtovi ♪
- zamišljájski -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na zamišljanje: zamišljajska sposobnost / zamišljajska dejavnost ♪
- zamízen -zna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je, poteka za mizo: zamizni pogovor ♪
- zamókel -môkla -o [ǝu̯] prid. (ọ́ ó) star. prepojen z vlago, vodo: zamokli zidovi / zamokel travnik močviren ♪
- zamolčljív -a -o [u̯č] prid. (ȋ í) knjiž. molčeč, molčečen: zamolčljiv človek ♪
- zamólkel -kla -o [u̯kǝu̯] prid. (ọ́) 1. ki ima nizek, temen, neizrazit zven: zamolkel glas, zvok; zamolkel ropot; zamolklo grmenje / zamolkli udarci vesel; zamolklo trkanje 2. temen, neizrazit, brez leska: tapete v zamolklih barvah; zamolkla belina snega; zamolkla rdečica na obrazu // temne, neizrazite barve, brez leska: zamolkla polt / zamolkla svetloba 3. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: zamolkla bolečina / zamolkla grožnja v glasu 4. knjiž. za človeka zelo neprijeten; temen, mračen: zamolkli spomini / zamolkli časi ● zastar. vrat si je ovil s šalom, da ne bi postal zamolkel hripav; zastar. danes si pa zelo zamolkel, še odgovoriš ne molčeč zamólklo prisl.: zamolklo govoriti, peti; zamolklo se odražati; zamolklo modre zavese; zamolklo siva svetloba ♪
- zamórski -a -o prid. (ọ̑) nav. slabš. črnski: zamorski poglavar; zamorska mestna četrt ♪
- zamôrski tudi zamórski -a -o prid. (ó; ọ̑) star. čezmorski: zamorski kraji ◊ zool. zamorska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki, Cercopithecus ♪
- zamŕkel -kla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) knjiž. potemnel, temen: stara, zamrkla pozlata / zamrkel pogled ♪
- zámrtev -tva -o prid. (á) knjiž., redko navidezno mrtev: zamrtev je obležal na bojišču ♪
- zamŕzel -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) 1. prekrit z ledom: drsati se po zamrzlih mlakah / zamrzle šipe / zamrzla zemlja trda zaradi zmrznjenja vode v njej 2. od mraza otrpel: razgibati zamrzle prste / hoja nam je pognala zamrzlo kri po žilah; pren. zamrzle sanje se prebujajo v njej 3. ekon. zaradi določb za določen čas neizplačljiv: zamrzli krediti; denar leži zamrzel v banki; prim. zamrzniti ♪
19.664 19.689 19.714 19.739 19.764 19.789 19.814 19.839 19.864 19.889