Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (19.764-19.788)
- zakonodájen -jna -o prid. (á ā) nanašajoč se na zakonodajo: zakonodajni postopek / zakonodajna pristojnost / zakonodajna, izvršna in sodna oblast; zakonodajno telo ♪
- zakonodáven -vna -o prid. (á ā) star. zakonodajen: zakonodavna pristojnost / zakonodavni organ ● star. njegova beseda, volja zame ni zakonodavna ni zakon ♪
- zakonolómen -mna -o prid. (ọ̄) knjiž. prešušten: zakonolomna ljubezen / zakonolomna žena ♪
- zakonolómski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. prešušten: zakonolomsko razmerje / zakonolomski mož ♪
- zakónski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zakon, zakonsko zvezo: zakonsko obdobje / zakonski prepiri; zakonska sreča; zakonska zvestoba / knjiž. zakonski drug mož; zakonski stan, ekspr. jarem / zakonski otrok; zakonska žena // nanašajoč se na zakonce: zakonski par; zakonska skupnost / zakonska postelja postelja za dve osebi; zakonska spalnica ● ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila ◊ jur. zakonski zadržek zadržek, zaradi katerega se zakonska zveza ne sme ali ne more skleniti; zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske ♪
- zakónski tudi zákonski -a -o prid. (ọ̄; á) nanašajoč se na zakon, predpis: zakonski osnutek, predlog; zakonsko besedilo / zakonski rok; zakonska zaščita / za to ni zakonske osnove / uredba z zakonsko močjo / zakonski zastopnik zastopnik, ki ga imenuje po zakonu pristojni organ zakónsko tudi zákonsko prisl.: zakonsko omejiti ♪
- zakóten -tna -o prid., zakótnejši (ọ̑) 1. ki je, se nahaja v zakotju: zakotna gostilniška miza / zakoten kraj; zakotna dolina, ulica / zakotna lega // ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen in zato navadno zanemarjen, slab: zakotna gostilna; zakotna vas / zakoten časopis / zakotna kritika 2. ekspr. ki za plačilo opravlja kako dejavnost, čeprav zanjo nima dovoljenja: zakoten obrtnik, posredovalec ◊ jur. zakotno pisaštvo nezakonito dajanje pravne pomoči; vet. zakotni bik bik, ki ni uradno potrjen za oplojevanje ♪
- zakóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zakov ali zakovanje: zakovno mesto ♦ teh. zakovno kladivo kladivo za zakovanje kovic; žel. zakovni obroč obroč, ki se zakuje ob kolesni obroč, da ta ne more zdrkniti ♪
- zakóvičen -čna -o prid. (ọ̑) teh. kovičen: zakovična glava / zakovična luknja ♪
- zakóžen -žna -o prid. (ọ̑) zastar. 1. podkožen: zakožno gnojno vnetje 2. velik, hud: zakožen sovražnik ♪
- zakramentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zakrament: zakramentalna milost / zakramentalna skupnost ♪
- zakristíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zakristijo: zakristijska vrata ● ekspr. zakristijska miselnost ozko cerkvena ♪
- zakrížen -a -o prid. (ȋ) nar., navadno v zvezi zakriženo okno s križi zaprto okno: hiša z zakriženimi okni ♪
- zakulísen -sna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na zakulisje: zakulisni prostor / streljanje, pasji lajež in drugi zakulisni odrski efekti 2. ekspr. javnosti prikrit, navadno povezan s spletkami: zakulisni boj; zakulisna diplomacija; zakulisno odločanje / zakulisne osebnosti / zakulisne spletke ♪
- zakúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na zakup: zakupna cena / zakupna pogodba / zakupna kmetija; zakupno zemljišče / zakupna doba ♪
- zál -a -o prid., záljši (ȃ ā) star. lep: zal fant; nevesta je bila zala kakor roža / v vasi je bilo nekaj prav zalih hiš lepih, mogočnih ◊ bot. zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia ♪
- zalázen -zna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na zalaz: zalazni lov / zalazna steza 2. zastar. zahrbten, potuhnjen: zalazen nasprotnik / zalazna bolezen ♪
- zaléden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo ♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj ♪
- zalépen -pna -o prid. (ẹ̑) ki se zalepi: zalepna stran pisma ♪
- zaletàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno: zaletav človek; ne bodi tako zaletav // ki izraža, kaže ravnanje takega človeka: zaletave besede; zaletava dejanja 2. ekspr. neenakomerno hiter, sunkovit: zaletavi koraki zaletávo prisl.: zaletavo se vesti ♪
- zalêtel -éla -o [eu̯] prid. (é ẹ́) knjiž. zaletav: predrznosti zaletelih mladeničev / ekspr. zaleteli koraki ♪
- zaléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zalet: zaletna dolžina / zaletna moč ♪
- zaléžen -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. izdaten: zaležno kosilo // velik, precejšen: zaležne cene ♪
- záli -a -o prid. (á) zastar. hudoben: tega zalega človeka so se vsi bali; prim. zel ♪
- zalísten -tna -o prid. (ȋ) bot. ki se razvije v zalistju: zalistni poganjki; zalistna očesa ♪
19.639 19.664 19.689 19.714 19.739 19.764 19.789 19.814 19.839 19.864