Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (19.551-19.575)



  1.      vsèzmóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̑) knjiž. zelo sposoben: naprave so izdelali po zamisli vsezmožnega inženirja / vsezmožna domišljija
  2.      vseznàl  -ála -o [a] prid. ( ā) knjiž. ki vse zna: vseznali mojster / vseznali čarovnik
  3.      vsèzveličáven  -vna -o prid. (-ā) knjiž. ki velja, se šteje za edino pravilnega: vsezveličavna ideologija
  4.      vsèzvézen  -zna -o prid. (-ẹ̑) zvezen, vsejugoslovanski: vsezvezna konferenca; pripraviti vsezvezno razstavo
  5.      vsiljív  -a -o prid., vsiljívejši ( í) 1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec // ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je preveč vsiljiv // ki si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivi obiskovalci; vsiljivi otroci / živali so odganjale vsiljive muhe in obade 2. ki izraža, kaže prizadevanje koga doseči kaj kljub nezaželenosti, nasprotovanju: vsiljiva prošnja; vsiljivo prigovarjanje / ni marala vsiljive domačnosti; vsiljiva ustrežljivost // ekspr. ki obstaja, se pojavlja kljub nezaželenosti, odklanjanju: vsiljiva voda je zalivala vse od kraja / pregnati vsiljive misli / njegova navzočnost je bila vsiljiva 3. ekspr. neprijetno močno zaznaven, opazen: vsiljiv glas telefona; vsiljiv kos pohištva; vsiljiv vonj; vsiljive barve vsiljívo prisl.: vsiljivo ponujati blago; vsiljivo spraševati, zanimati se za kaj; biti vsiljivo vljuden
  6.      vsípen  -pna -o prid. () nanašajoč se na vsipanje: vsipni jašek; zavarovati vsipno odprtino / teža vsipnega materiala
  7.      vsôten  -tna -o prid. () nanašajoč se na vsoto: vsotna vrednost ♦ jur. vsotno zavarovanje zavarovanje, pri katerem se ob zavarovalnem primeru izplača vnaprej dogovorjena vsota
  8.      vsrkljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da vsrkati: vsrkljiva snov
  9.      vsrkoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vsrkovanje: vsrkovalne vaje pri odpravljanju govornih motenj
  10.      vstajênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na vstajenje: vstajenjsko upanje / vstajenjska procesija
  11.      vstájniški  -a -o prid. () nanašajoč se na vstajnike ali vstajo: vstajniška oblast; vstajniške pesmi / vstajniško gibanje
  12.      vstavítven  -a -o prid. () nanašajoč se na vstavitev: vstavitveni postopek / narediti vstavitveni znak za izpuščeno besedo
  13.      vstavljív  -a -o prid. ( í) ki se da vstaviti: v odprtino vstavljiva cev / plašč z vstavljivo toplo podlogo
  14.      vstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vstop: vstopna postaja / vstopna vrata / vstopna izjava; dobiti vstopno listino ◊ alp. vstopni kamin, previs; rel. vstopni spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše
  15.      vstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi vstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: vstrelna in izstrelna rana
  16.      všéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je všeč, ugaja (komu): bralcu všečna knjiga / skrbeti za všečen videz lep, prijeten; bila je prav všečna ženska privlačna, lepa; všečna lastnost, misel zelo sprejemljiva všéčno prisl.: všečno odgovoriti na vprašanje; všečno oblečen
  17.      vštéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki se všteje: čas študija ni všteven v delovno dobo
  18.      vštrícen  -cna -o prid. () knjiž. ki je, poteka vštric: vštricna hoja // vzporeden: vštricni ulici / vštricna razporeditev tematsko enakih slik vštrícno prisl.: jahati, teči vštricno
  19.      vtíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na vtik: vtično mesto ♦ elektr. (vtična) razvodnica
  20.      vtikljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se vtika v kaj: vtikljiva priprava 2. ekspr. ki se (rad) vmešava, vtika v kaj: vtikljiv človek
  21.      vtísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na vtis: vtisno ocenjevanje / vtisno orodje vtiskovalnoknjiž. njegove besede so bile zelo vtisne prepričljive; knjiž. vtisne slike impresionistične
  22.      vtiskoválen  -lna -o prid. () s katerim se vtiskuje: vtiskovalni stroj; vtiskovalno orodje / vtiskovalni postopek
  23.      vtóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vtok: vtočna hitrost / vtočni jašek
  24.      vulgáren  -rna -o prid., vulgárnejši () 1. ki se glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno vede, govori; prostaški, grob: vulgaren človek; ta ženska je precej vulgarna // ki je glede na moralna, družabna pravila zelo neprimeren: vulgaren izraz; vulgaren jezik / vulgarno posmehovanje zelo neprimerno, žaljivo 2. ki obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarna kritika; vulgarna umetnost / ekspr. vulgarni marksist // preveč poenostavljen, preprost: vulgarna predstava o življenju; vulgarno primerjanje možganov s telefonskim aparatom 3. knjiž. domač, ljudski: rastlina ima vulgarno ime velikonočnica // navaden, vsakdanji: vulgarne človekove potrebe; ukvarjati se mora s samimi vulgarnimi rečmi ◊ filoz. vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; lingv. vulgarna latinščina neknjižna, pogovorna zvrst latinščine vulgárno prisl.: vulgarno se izražati
  25.      vulgarizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na vulgarizatorje ali vulgariziranje: vulgarizatorski nazori / vulgarizatorska dela

   19.426 19.451 19.476 19.501 19.526 19.551 19.576 19.601 19.626 19.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA