Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (1.951-1.975)


  1.      črnopóljen  -jna -o prid. (ọ̑) šah., v zvezi črnopoljni lovec lovec, ki se premika po črnih poljih: beli je zamenjal črnopoljnega lovca ♪
  2.      črnopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je črne, temne polti: črnolas in črnopolt mož / črnopolti Afričani ♪
  3.      črnorép  in črnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima črn rep: črnorepa kokoš ♪
  4.      črnovójen  -jna -o prid. (ọ̑) črnovojniški: črnovojna četa ♪
  5.      črnozémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na črnica 1: črnozemno polje ♪
  6.      čŕnski  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na ljudi črne rase: črnski otroci; črnska mestna četrt; črnske države; črnska plemena / črnske duhovne pesmi / črnske ustnice ♪
  7.      črpálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za črpanje: črpalni stolpi; črpalna naprava / črpalna postaja ♪
  8.      čŕstev  -tva -o prid. (ŕ) nar. čvrst, krepek: taka črstva ženska ♪
  9.      črtálast  -a -o prid. (á) dolg in ozek: črtalast klas ♦ bot. črtalasti list ♪
  10.      črtálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja pri črtanju, risanju: črtalna miza; črtalno orodje ♪
  11.      čŕtast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima črte: črtast damast; oblečen je v rjavo, črtasto obleko; črtasti zvezek črtani ♦ fiz. črtasti spektrum 2. podoben črti: črtasta lisa ♪
  12.      čŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na črto: črtna skladnost; črtno bogastvo grafike ◊ filat. črtno zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčajo pole znamk najprej vodoravno, nato navpično ali obratno; tisk. črtni kliše kliše, s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov ♪
  13.      črtéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. sovražen, nasproten: babica mu je bila močno črtežna ♪
  14.      čŕtkast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je iz črtk: črtkasta črta; črtkasta mesta na zemljevidu 2. ki ima črtke: črtkasto blago ♪
  15.      čŕvast  -a -o prid. (ȓ) 1. podoben črvu: črvast podaljšek slepega črevesa; črvasta oblika telesa 2. tak kot pri črvu: črvasto gibanje črev čŕvasto prisl.: črvasto se zvijati ♪
  16.      črvíčast  -a -o prid. (í) podoben črvičku: majhne črvičaste živalce ♪
  17.      črvív  -a -o prid. (ȋ í) 1. razjeden od črvov: črviv les; črviva goba, miza // ki ima črve: črvive češnje; črvivo sadje 2. ekspr. ničvreden, slab: črviv čas; pravi, da je ves svet črviv ♪
  18.      črvojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) redko črviv: črvojeda miza ♪
  19.      črvojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) 1. razjeden od črvov; črviv: črvojeden štor; črvojedna skrinja 2. star. ničvreden, slab: črvojedna literatura ♪
  20.      črvojédinast  -a -o prid. (ẹ̄) poln črvojedine: črvojedinast stol ♪
  21.      čudapóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) zastar. zelo lep, čudovit: čudapolna poletna noč ♪
  22.      čudáški  -a -o prid. (á) ki se po nazorih, navadah loči od drugih in je navadno zaprt vase: zagrizen, čudaški samec; je čudaške narave; nekoliko čudaška je, samo v knjigah čepi / čudaške navade ♪
  23.      čúden  -dna -o prid. (ū ȗ) 1. ki se razlikuje od navadnega, znanega: spoznal ga je na čuden način; včasih se pripetijo čudne reči; stvar se jim zdi čudna // ki se po vedenju, ravnanju razlikuje od drugih: po nesreči je postala nekam čudna; čuden je, ne morem ga razumeti / bil je zelo čuden človek / ekspr. ne bodi no čuden, daj si dopovedati 2. ki se ne da določiti, opredeliti: obšla ga je čudna slabost, utrujenost; občutila je čudno grozo / umetnost ima čudno moč do človeka 3. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: zaradi žensk uživa čuden sloves; v čudno druščino zahaja / o tej stvari imaš nekam čudne pojme ● ekspr. ti si pa res čuden patron, svetnik čudak, posebnež; zadnji dogodki so ga postavili v čudno luč so odkrili njegove negativne strani; ekspr. čudne muhe mu rojijo po glavi ima presenetljive, nenavadne misli, načrte čúdno prislov od čuden: nikar me ne glej tako čudno; čudno se je smehljal vase; čudno ga je spreletelo; pesn. čudno dober, lep, tih / čudno sta se morala pogledati, ko sta se srečala v zaporu presenečeno, začudeno // v povedni rabi izraža presenetljivost, nenavadnost česa: prav čudno je, da se je rešil; ne bi bilo čudno, če bi ga strlo mučenje; elipt. čudno, da ni zmagal; sam.: ali je kaj čudnega, če ti ne verjame; nekaj čudnega je bilo v njenem smehu ♪
  24.      čudésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. čudovit: gore je oblival odsev čudesne svetlobe / čudesno delovanje narave // čuden, čudežen: gledali so jo kot nenavadno, čudesno stvar ♪
  25.      čúdežen  -žna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na čudež: čudežno ozdravljenje / ekspr. kakšna čudežna rešitev iz brezupnega položaja / čudežni svet pravljic // ki ima nenavadne, izredne lastnosti: čudežna palica, ptica / ekspr. čudežni otrok otrok, ki že zelo zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost 2. pesn. nenavadno, izredno lep: doživljati čudežno ljubezen; njen obraz se je svetil kakor ožarjen od čudežne notranje luči; čudežna lepota, milina čúdežno prisl.: oči ji čudežno sijejo ♪

   1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA