Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (19.139-19.163)



  1.      visokoletèč  -éča -e prid. ( ẹ́) knjiž. glede na možnosti zelo težko uresničljiv: postavljati si visokoleteče cilje; visokoleteče ideje; visokoleteča pričakovanja
  2.      visokoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. domišljav, prevzeten: visokomeren človek / visokomeren odnos do ljudi 2. vzvišen, nevsakdanji: visokomerna ideja; visokomerna pesniška izpoved visokomérno prisl.: visokomerno se vesti
  3.      visokomolekuláren  -rna -o prid. () kem. makromolekulski: visokomolekularne spojine
  4.      visokomôrski  -a -o prid. (ó) neustalj. oceanski: visokomorske živali / visokomorska plovba / visokomorski ribolov ribolov na odprtem morju
  5.      visokonapétosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na visoko napetost: visokonapetostna napeljava / visokonapetostni daljnovod; visokonapetostni transformator
  6.      visôkonémški  -a -o prid. (ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih: visokonemški glasovi
  7.      visokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. dolgonog: visokonog konj, pes; visokonoga štorklja
  8.      visokonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. domišljav, prevzeten: postati visokonos; visokonosa in neprijazna ženska
  9.      visokooktánski  -a -o prid. () teh., v zvezi visokooktanski bencin bencin, ki ima oktansko število okoli sto: proizvodnja visokooktanskega bencina
  10.      visokopét  in visokopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima visoko peto: visokopeti čevlji; visokopeti škornji
  11.      visokopritlíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na visoko pritličje: visokopritlična hiša / visokopritlično stanovanje
  12.      visokorásel  -sla -o [ǝ] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka
  13.      visokoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je visokega, plemiškega rodu: ima visokorodne prednike / v vljudnostnem nagovoru, nekdaj visokorodni gospod
  14.      visokorôden  -dna -o prid. (ó) ki dobro rodi: visokorodne sorte pšenice
  15.      visokostêbeln  -a -o [bǝl] prid. () ki ima visoko, dolgo steblo: visokostebelne rastline ♦ vrtn. visokostebelna vrtnica visoko na steblo podlage cepljena vrtnica, ki se oblikuje v krošnjo
  16.      visokósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr. domišljav, prevzeten: visokostne gospodične / visokosten obraz, pogled 2. knjiž. vzvišen, dostojanstven: visokostno vedenje vladarice / visokosten duh visokóstno prisl.: z ljudmi govori visokostno
  17.      visokošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoko šolo: visokošolska mladina / visokošolski predavatelj, učitelj / visokošolski študij; visokošolska izobrazba
  18.      visokotemperatúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sorazmerno visoke temperature: pasterizirati mleko po visokotemperaturnem postopku / visokotemperaturno sušenje lesa
  19.      visokotláčen  -čna -o prid. () teh. nanašajoč se na področje sorazmerno visokih tlakov: visokotlačna para / visokotlačni parni kotel; visokotlačna črpalka
  20.      visokotónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo ♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1.000 hertzov
  21.      visokoúmen  -mna -o prid.) knjiž. sposoben prodorno misliti: visokoumen mislec, mož / visokoumna misel
  22.      vistavizíjski  -a -o prid. () film. nanašajoč se na snemanje na filmski trak, ki teče vodoravno skozi kamero, in ustrezno projiciranje na široko platno: vistavizijski film / vistavizijska tehnika
  23.      višávski  -a -o prid. () nanašajoč se na višavje: višavski gozdovi / višavski svet
  24.      višínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na višino: višinski razpon; višinske mere / izboljšati višinski rekord; višinska razlika med izlivom in izvirom reke 2. knjiž. gorski, hribovski: višinski svet / višinska postojanka; višinsko zdravilišče / višinski zrak; višinsko podnebje 3. poljud., v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce / obsevati se z višinskim soncem ◊ aer. višinsko krmilo krmilo, s katerim se spreminja višina leta; alp. višinski tabor; bot. višinski pas področje med določenima nadmorskima višinama, kjer uspeva določeno rastlinstvo; geod. višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; geogr. višinska kmetija kmetija v gorskem, hribovskem svetu, navadno med 600 in 1.400 m nadmorske višine; višinska razlika razlika med nadmorskima višinama dveh točk; med. višinska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; meteor. višinski ciklon; višinska karta sinoptična karta za določene nadmorske višine
  25.      višjeréden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je višjega reda, višje stopnje: višjeredni duševni pojavi / višjeredna popolnost

   19.014 19.039 19.064 19.089 19.114 19.139 19.164 19.189 19.214 19.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA