Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (19.039-19.063)
- veterinárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na veterinarje ali veterino, živinozdravniški: veterinarski pregled psa / veterinarski tehnik / veterinarski študij; veterinarska terminologija / veterinarska fakulteta / veterinarska postaja; organizirati veterinarsko službo ♪
- vetrén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. vetroven: dan je bil oblačen in vetren / drevo je raslo na vetrenem kraju ♪
- vetrílen -lna -o prid. (ȋ) ki je za vetrenje, zračenje: vetrilne naprave; vetrilna odprtina ♪
- vétrn -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veter: vetrni sunek / vetrno vreme vetrovno / vetrna stran hriba stran, izpostavljena vetru / vetrni jopič jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom; redko vetrni mlin mlin na veter; knjiž. vetrna šipa vetrobransko steklo ♦ aer. vetrni kanal vetrovnik; strojn. vetrna turbina turbina, ki izkorišča kinetično energijo vetra ♪
- vetrnjáški -a -o prid. (á) ekspr. nestanoviten, neznačajen: vetrnjaški človek, fant; zdel se jim je preveč vetrnjaški / ima vetrnjaški značaj // ki izraža, kaže nestanovitnost, neznačajnost: vetrnjaški pogled / vetrnjaška pesem ♪
- vetrobránski -a -o prid. (ȃ) avt., v zvezi vetrobransko steklo sprednja šipa avtomobila, ki ščiti, varuje pred vetrom, dežjem: brisati vetrobransko steklo ♪
- vétrov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veter: vetrova moč / pesn. poleteti na vetrovih perutih ♪
- vetróven -vna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na pihanje vetra: vetroven dan; vreme je vetrovno / hodili so po vetrovnih travnikih travnikih, izpostavljenih vetru / vetroven sunek sunek vetra ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra vetróvno prisl.: vetrovno pihati / v povedni rabi jutri bo vetrovno ♪
- vetrovít -a -o prid. (ȋ) knjiž. vetroven: sončen in vetrovit dan; vetrovito vreme / vetrovita ravnina ♪
- véveričji -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na veverice: veveričji rep / veveričje gnezdo / opice veveričje velikosti; brki, košati kot veveričji rep véveričje prisl.: plezati po veveričje ♪
- vezálen -lna -o prid. (ȃ) ki veže, povezuje: vezalna priprava / vezalne sile ♦ aer. vezalno pasovje pasovi, s katerimi se pritrdi padalo na telo; elektr. vezalni načrt načrt, ki prikazuje medsebojno povezavo električnih aparatov; lingv. vezalni veznik; vezalno priredje priredje, v katerem drugi stavek izraža hkratno obstajanje ali zaporedje glede na prvi stavek ♪
- vézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vez ali vezanje: vezni deli, kosi; vezna prečka / vezni hodniki, rovi / bil je vezni člen med skupinama / vezno besedilo / grudice veže vezna tekočina vezivna ◊ alp. vezni greben; biol. vezno tkivo vezivno tkivo; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; lingv. vezni naklon v nekaterih jezikih naklon, ki izraža odvisnost enega glagolskega dejanja od drugega ali razmerje govorečega do povedanega; konjunktiv; vezni samoglasnik samoglasnik, ki veže sestavini zloženke; obrt. vezni list prvi ali zadnji list knjige, ki je do polovice prilepljen na notranjo stran platnic; šport. vezni igralec igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; teh. vezni čep, element; tekst. vezna osnova osnova, ki v svilenih tkaninah z dvojnim licem veže, povezuje zgornjo in spodnjo tkanino; vezna
točka mesto, kjer se križata dve niti ♪
- vezenínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezenino: vezeninska ornamentika / vezeninski stil ♪
- vezílen 1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezenje: vezilni vzorec / vezilni okvir; vezilna svila / vezilna tehnika ♦ obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze ♪
- vezílen 2 -lna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na vezilo: vezilni običaji / vezilno darilo 2. veziven: vezilni material / vezilna lastnost cementa ♪
- vezíljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezilje ali vezilstvo: veziljska sposobnost / veziljski oddelek ♪
- vezílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezenje ali vezilstvo: vezilski okvir / vezilski oddelek; vezilska obrt ♪
- vezírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezirje: vezirska moč / vezirski naslov ♪
- vezívast -a -o prid. (í) knjiž. ki je iz vezivnega tkiva: vezivaste ovojnice ♪
- vezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezivo: vezivni material; vezivna tekočina / cement je izgubil vezivno lastnost / vogale in zaključke povežemo z vezivnimi deli veznimi ♦ anat. vezivno tkivo tkivo, ki povezuje telesne organe in njihove dele; biol. vezivno tkivo tkivo z veliko vlaknate medceličnine, ki ima mehanske, obrambne in presnovne funkcije ♪
- vézničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veznica 1: veznično tkivo / veznični katar ♪
- vézniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veznik: vezniški del naprave / vezniški sloj zidakov / v sestavku moti velika vezniška nakopičenost / vezniški stavek stavek, ki ga uvaja veznik; vezniška beseda beseda, ki kaže na razmerje med dvema deloma sporočila ♪
- vežbálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. vadben: vežbalni prostor ♪
- vêžen in véžen -žna -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na vežo: vežni tlak / vežna vrata ♪
- vhóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vhod: kamnit vhodni obok; vhodna odprtina; vhodna vrata / vhodna kontrola ♦ elektr. vhodni niz podatkov; vhodni signal signal na vhodu električne, elektronske naprave; vhodna napetost napetost na vhodu električne naprave ♪
18.914 18.939 18.964 18.989 19.014 19.039 19.064 19.089 19.114 19.139