Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (18.851-18.875)



  1.      vèčstránski  -a -o prid. (-á) nanašajoč se na več strani: večstranski sporazum; večstranska pogodba / večstranski agent / večstranska kritika / publ. večstranska uporaba uporaba za več (različnih) stvari
  2.      vèčtédenski  -a -o [dǝn] prid. (-ẹ̑) ki traja več tednov: večtedensko deževje
  3.      vèčtíren  -rna -o prid. (-) 1. ki ima več tirov: večtirna železnica 2. ki obravnava, rešuje kaj na več različnih načinov: večtirno reševanje problemov / večtirna grajenost romana
  4.      vèčtisočglàv  in vèčtisočgláv -áva -o prid. (- -á; -) ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav: večtisočglava čreda ovc; večtisočglava množica
  5.      vèčtisočléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki traja več tisoč let: večtisočleten razvoj
  6.      vèčúren  -rna -o prid. (-) ki traja več ur: večurna hoja / večurna zamuda
  7.      vèčvalénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine ♦ filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti
  8.      vèčváljen  -jna -o prid. (-) strojn. ki ima več valjev: večvaljni motor
  9.      vèčvréden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura
  10.      vèčvrédnosten  -tna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti
  11.      vèčvŕsten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati
  12.      večvŕsten  -tna -o prid. () ki je več vrst: večvrstna opravila
  13.      vèčzlóžen  -žna -o prid. (-ọ̄) lingv. ki ima več zlogov: večzložna beseda
  14.      vèčžílen  -lna -o prid. (-) elektr. ki je iz več žil: večžilni kabel, vodnik
  15.      vedèč  -éča -e prid. ( ẹ́) zastar. znan: povej, da postane stvar vsem vedeča; prim. vedeti
  16.      védečen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. star. vedoželjen: vedečen človek; zmeraj bolj sem bil vedečen / vedečni pogledi 2. knjiž. izkušen, razgledan: to je ni naredilo bolj vedečne, temveč še bolj negotovo védečno prisl.: vedečno vprašati
  17.      véden 1 -dna -o prid. (ẹ̄) star. 1. nenehen, stalen: vedno bobnenje slapa / biti v vedni nevarnosti / vedni prepiri 2. večen, trajen: tam je vedna pomlad / obljubiti komu vedno zvestobo
  18.      véden 2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve (za) kaj: biti veden nesreče koga; biti veden vrednosti česa 2. izveden, vešč: biti veden v mnogih stvareh; vedna padarica
  19.      vedênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na vedênje: vedenjske raziskave / vedenjski odkloni ♦ ped. vedenjska motenost otrok vedênjsko prisl.: vedenjsko moten
  20.      véder  vêdra in védra -o stil.prid., vêdrejši in védrejši (ẹ́ é, ẹ́) 1. ki je brez dežja, snežnih padavin: vedro jutro, vreme / nebo je vedro 2. ki je v razmeroma trajnem stanju pozitivnega, ugodnega, veselega razpoloženja: veder človek; postal je veder / ohraniti vedrega duha; biti vedrega značaja // ki vsebuje, izraža tako razpoloženje: veder glas, obraz / veder humor / vedre melodije; vedra pesem / vedre barve / vedro razpoloženje 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vedra sreča; vedro upanje vêdro prisl.: vedro govoriti / v povedni rabi včeraj je bilo vedro in toplo; sam.: v vedrem so prišli do vasi
  21.      védežen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na vedenje neznanih, prihodnjih stvari: biti vedežen; vedežna ženska / imeti vedežni čut; v pravljicah piti vedežno pijačo
  22.      vedeževálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vedeževanje: vedeževalno dejanje / vedeževalni pripomočki
  23.      vedeževálski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje: vedeževalska sposobnost / vedeževalski pripomočki
  24.      védnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena
  25.      védomen  -mna -o prid. (ẹ̄) zastar. izkušen, pameten: vedomen čebelar, voditelj / vedomne oči védomno prisl.: ravnati vedomno ● zastar. vedomno izpustiti koga vede, zavestno

   18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851 18.876 18.901 18.926 18.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA