Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (18.651-18.675)


  1.      ustoličeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ustoličevanje: ustoličevalni običaji, obredi / ustoličevalna pesem ♪
  2.      ustrahoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se ustrahuje: ustrahovalni ukrepi; okupatorjeva ustrahovalna dejanja / ustrahovalna metoda v vzgoji ♪
  3.      ustrašljív  -a -o prid. (ȋ í) redko boječ, bojazljiv: ustrašljivi fantje ♪
  4.      ustrézen  -zna -o prid., ustréznejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: nimajo ustreznih prostorov; ustrezna hrana za otroke; kupiti ustrezno posodo; najti ustrezno mesto; več otrok nima ustreznega varstva / pesnik je našel ustrezen izraz za svoje doživetje; izbrati ustreznejšo obliko; napevu napisati ustrezno besedilo // ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: izdelki dosegajo ustrezno raven; prejeti ustrezno plačilo / imeti ustrezno izobrazbo / krivdi ustrezna kazen 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: podpisati ustrezno pogodbo / ta obleka za gledališče ni ustrezna primerna; ustrezno vedenje // ki je v skladu z določenimi dejstvi: ustrezna ocena položaja; dati ustrezna navodila / temu ustrezno je bilo tudi ravnanje z otroki / publ. narediti ustrezne korake 3. ki je v skladu z določenim namenom: ustrezna obdelava zemlje; določili so mu ustrezno terapijo; za hrbtenico ustrezne vaje / ta mera ni ustrezna; takrat še niso imeli ustreznega orodja ustrézno prisl.: času, okolju, razmeram ustrezno ravnati, ukrepati; ustrezno opremljeni prostori ♪
  5.      ustrezljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. 1. ustrezen: vzeti ustrezljivo posodo 2. ustrežljiv: bil je dober in ustrezljiv fant ♪
  6.      ustrežljív  -a -o prid., ustrežljívejši (ȋ í) ki rad ustreže: ustrežljiv natakar; bila je prijazna in ustrežljiva / ustrežljive kretnje ustrežljívo prisl.: ustrežljivo odpreti vrata; ustrežljivo ji je pomagal stopiti z voza ♪
  7.      ustvarjálen  -lna -o prid., ustvarjálnejši (ȃ) nanašajoč se na ustvarjanje: bil je ustvarjalna osebnost; v sestavljanju spisov je ustvarjalnejši od sošolcev; pesniško, tehnično ustvarjalen / ustvarjalna moč, sposobnost; ustvarjalne sile našega ljudstva / ustvarjalni navdih; knjiž. ustvarjalni nemir; ustvarjalna domišljija; ustvarjalna napetost / ustvarjalni proces / ustvarjalna kritika; ustvarjalno delo, mišljenje / ustvarjalne igre / to so bila njegova najbolj ustvarjalna leta; umetnikovo ustvarjalno obdobje ustvarjálno prisl.: ustvarjalno sodelovati; pridobljeno znanje ustvarjalno uporabiti; ustvarjalno dejaven ♪
  8.      ustvarjálski  -a -o [ls tudi u̯s] prid. (ȃ) knjiž. ustvarjalen: pisateljeva ustvarjalska moč ♪
  9.      ustvarljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da ustvariti: od nas pričakujejo več, kot je ustvarljivo ♪
  10.      uščipljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. piker, zbadljiv: njegov odgovor je bil uščipljiv ♪
  11.      ušésast  -a -o prid. (ẹ́) podoben ušesu: ušesast zavih plašča / glavo si je pokril z ušesasto kapo s kapo z naušniki ♪
  12.      ušésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uho: ušesna odprtina / ušesni mešiček (ušesna) mečica; (ušesna) mečica mehki spodnji del uhlja / ušesni čep iz vate, plastične snovi oblikovan čep, ki, vstavljen v sluhovod, ščiti pred hrupom, ropotom; zdravnik za ušesne bolezni ♦ anat. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; med. ušesni čep čep iz ušesnega masla; vet. ušesna znamka navadno kovinska ploščica z registrsko številko živali in njene matere, ki se pritrdi na uhelj zlasti goveda, prašiča ♪
  13.      ušív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo 2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva ♪
  14.      úšji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na uši: povzročitelj bolezni pride v ušja prebavila / mravlje nekaj ušjega sladkorja pojedo, nekaj pa ga odnesejo v mravljišče ♪
  15.      utekočinljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da utekočiniti: utekočinljive snovi ♪
  16.      utesnjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na utesnjevanje: utesnjevalna določba ♦ jur. utesnjevalna razlaga predpisa, zakona restriktivna razlaga ♪
  17.      utéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki uteši: bil je vesel njenih utešnih besed ♪
  18.      utešljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. 1. ki se da utešiti: nikoli utešljiva ljubezen, strast 2. ki uteši: utešljive besede / ekspr. zatekal se je v utešljive samote gor ♪
  19.      utéžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na utež: utežna velikost / utežna ura / utežni (merski) sistem; utežna enota; utežna mera enota za merjenje mase / razmerje med utežnimi deli snovi v zmesi ♪
  20.      utíhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (í) knjiž. ki je postal tih, tišji: utihli ljudje / šli so skozi utihlo vas / utihli veter; ekspr. utihla bolečina ♪
  21.      utilitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost: utilitarni nazori; utilitarna usmeritev literature / utilitarna in tendenčna kritika; utilitarna poezija 2. uporabnosten, koristnosten: utilitarni nameni, razlogi / utilitarna naloga ♪
  22.      utilitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na utilitariste ali utilitarizem: utilitaristična etična načela / utilitaristično pojmovanje umetnosti / utilitaristična filozofija ♪
  23.      utirjeválen  -lna -o prid. (ȃ) teh., v zvezi utirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici ♪
  24.      utolažljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da utolažiti, potolažiti: težko utolažljiv otrok ♪
  25.      utópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na utop: utopno jeklo / utopno kovanje kovanje v utopih ♦ les. utopna ključavnica ključavnica, ki je vgrajena v utor in je vidna le z roba vrat utópno prisl.: utopno kovan strojni del ♪

   18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651 18.676 18.701 18.726 18.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA