Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (18.426-18.450)



  1.      ugásel  -sla -o [ǝ] prid. (á) 1. ki je prenehal goreti: ugasla sveča / prižgal je ugaslo pipo 2. ki je prenehal svetiti: ugasle luči na cestah / ekspr. ugasli mesec 3. knjiž. ki je prenehal biti, obstajati: ugasla ljubezen / ugasla bolečina / ugaslo upanje 4. knjiž. ki ne izraža, ne kaže čustev, volje do udejstvovanja: govoril je z ugaslim glasom; ugasel pogled; gledala ga je z ugaslimi očmi 5. pog. izključen, izklopljen: sedela sta ob ugaslem televizijskem sprejemniku ● knjiž. ugasle barve blede, neizrazitegeogr. ugasli ognjenik ognjenik, ki ne bruha več; prim. ugasniti
  2.      uglaševálen  -lna -o prid. () namenjen za uglaševanje: uglaševalna priprava ♦ muz. uglaševalni ključ priprava za uglaševanje klavirjev; uglaševalna piščalka intonančna piščalka
  3.      ugléden  -dna -o prid., uglédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima ugled: ugleden človek; ugledni gostje / ugledna družina / ugleden poklic; ugledna služba // ekspr. izbran, boljši: ugledna črna obleka; želi uglednejšo sobo 2. ekspr. velik, precejšen: ponujajo jim ugledne vsote
  4.      ugóden  -dna -o prid., ugódnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki vzbuja komu ugodje: ob tem je imela ugoden občutek / nanj je naredil ugoden vtis / ugodne in neugodne strani potovanja z avtomobilom // ki je v skladu s hotenjem, željami koga: ugodna novica / ugodna kritika, ocena; ugodna rešitev prošnje 2. ki zaradi skladnosti svojih lastnosti, značilnosti s hotenjem, željami koga omogoča uspešno uresničitev določenega dejanja: čakati na ugoden trenutek; pihal je ugoden veter; letalske zveze med mestoma so ugodne / ugodna priložnost za nakup; za košnjo ugodno vreme; pren. gibanje je pri nas našlo ugodna tla 3. ki je v skladu z željami, koristmi koga: ugodna kupčija; čakal je na ugodnejšo ponudbo; cena je ugodna / ugodni roki za odplačilo ● zastar. trudila sta se, da bi bila ljudem ugodna da bi jim ugajala, jim bila všeč; zastar. ni našel ugodne družbe primerne, ustreznešah. za belega je položaj ugoden ugódno prisl.: ugodno vplivati na kaj; ugodno rešena prošnja / v oglasih dobro ohranjen otroški voziček ugodno prodam / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ni mu bilo ugodno, ko je vstopila
  5.      ugodljív  -a -o prid. ( í) star. ustrežljiv: ugodljiva ženska
  6.      ugódnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na ugodnost: ugodnostno doživljanje / ugodnostne stopnje / ugodnostni nakupi
  7.      ugotovítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ugotovitev: ugotovitveni stavek ♦ jur. ugotovitveni postopek postopek, s katerim se ugotavlja določeno dejstvo ali okoliščine; ugotovitvena tožba tožba, s katero se zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, pristnost ali nepristnost listine
  8.      ugotovljív  -a -o prid. ( í) ki se da ugotoviti: ugotovljivo dejstvo; izkustveno, statistično ugotovljiv
  9.      ugrézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ugrez: ugrezen svet; ugrezna tla ♦ navt. ugrezna lestvica lestvica na premcu in krmi ladje, ki označuje ugrez in natovorjenost ladje; teh. ugrezna kovica kovica z ugreznjeno glavo
  10.      ugrezljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) ugreza: ugrezljiva tla
  11.      ugrízen  -zna -o prid. () med., vet., v zvezi ugrizna rana rana od ugriza: ugrizna rana na nogi
  12.      ugrizljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki (rad) grize, napada z zobmi; popadljiv: ugrizljiv pes / ugrizljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi
  13.      úgrofínski  -a -o prid. (-) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci: ugrofinske jezikovne značilnosti / ugrofinski jeziki
  14.      úhast  -a -o prid. (ú) redko uhat, uhljat: uhasta žival
  15.      uhàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhat zajec; uhata žival 2. nav. ekspr. ki ima uho, ušesa: uhat ročaj / uhati listi knjige ◊ zool. uhati klobučnjak klobučnjak z uhljem podobnimi spolnimi organi, Aurelia aurita; uhati netopir netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus
  16.      úhljast  -a -o prid. (ū) redko uhljat, uhat: uhljasta žival ∙ star. uhljasta kučma kučma z naušniki
  17.      uhljàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhljate glave mul, oslov ∙ star. uhljata kučma kučma z naušniki
  18.      ujedàv  -áva -o tudi ujédav -a -o prid. ( á; ẹ́) star. ujedljiv: ujedav človek / pes je ujedav popadljiv
  19.      ujéden  -dna -o prid. (ẹ̄) zastar., v zvezi ujedna ptica ujeda: ujedna ptica je odnesla pišče
  20.      ujedljív  -a -o prid., ujedljívejši ( í) 1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: ujedljiv človek; ta ženska je zelo ujedljiva; postati ujedljiv; ne bodi tako ujedljiv // ki izraža tako prizadevanje: ujedljiv glas, smeh / ujedljive šale 2. star. ki pika: ujedljive žuželke / ujedljive kače strupene // popadljiv: pazi, pes je ujedljiv ujedljívo prisl.: ujedljivo govoriti, se smejati
  21.      ujemálen  -lna -o prid. () lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico
  22.      ujétniški  tudi ujetníški -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na ujetnike: ujetniško taborišče / ujetniška obleka
  23.      újevski  -a -o prid. (ū) lingv. nanašajoč se na glas u: ujevski samoglasniki / ujevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -u
  24.      ujezljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) ujezi: ujezljiv človek
  25.      ukanljív  -a -o prid. ( í) star. 1. zvit, prebrisan: ukanljiva lisica 2. varljiv: ukanljiv molk; ukanljivi upi

   18.301 18.326 18.351 18.376 18.401 18.426 18.451 18.476 18.501 18.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA