Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (18.189-18.213)



  1.      trívŕsten  -tna -o prid. (-) 1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad 2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod
  2.      trívrstíčen  -čna -o prid. (-) ki ima tri vrstice: trivrstičen napis ♦ lit. trivrstična kitica
  3.      trízlóžen  -žna -o prid. (-ọ̄) lingv. ki ima tri zloge: trizložna beseda ♦ lit. trizložna rima; trizložna stopica
  4.      trízób  -a -o prid. (-ọ̑ -ọ̄) ekspr. ki ima tri zobe: trizoba starka
  5.      trížílen  -lna -o prid. (-) elektr. ki je iz treh žil: trižilni kabel, vodnik
  6.      trlépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nar. dolenjsko neroden: velik, trlepen mož trlépno prisl.: trlepno pasti
  7.      tŕmast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmast otrok; v mladosti je bil zelo trmast; trmasta in sitna ženska / trmasto vedenje / ekspr. če boš dovolj trmast, boš uspel vztrajen, odločen // ki kljub prigovarjanju noče storiti česa: kadar je trmast, pri njem nič ne dosežeš / trmast osel; trmasta mula; biti trmast kot vol 2. ekspr. ki se nerad oblikuje: trmasti lasje ∙ nar. trmasta gabrova grča ki se težko kolje, cepi tŕmasto prisl.: trmasto vztrajati pri čem; trmasto stisnjena usta; trmasto zagnan v delo
  8.      trmoglàv  in trmogláv -áva -o prid. ( á; ) ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmoglav fant; nekoliko je trmoglav, a hudoben ni; trmoglava ženska // ekspr. zelo vztrajen, odločen: trmoglavi plezalci / trmoglavo prizadevanje trmoglávo prisl.: trmoglavo nadaljevati pot; trmoglavo ugovarjati
  9.      tŕnast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima trne: trnasti listi; trnasto grmovje / kuščar s trnastim repom 2. podoben trnu: trnast izrastek
  10.      trnàt  -áta -o tudi tŕnat -a -o prid. ( ā; ) ki ima trne: trnat grm; trnato steblo ♦ bot. trnati bodič bodič, pri katerem imajo listni peclji pri dnu tridelne bodice, Xanthium spinosum
  11.      tŕnjast  -a -o prid. (ŕ) 1. porasel s trnjem: trnjast svet; trnjasta gmajna 2. redko trnast: trnjasti akacijevi koli; trnjasto grmičevje
  12.      trnorép  in trnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima na repu trnom podobne izrastke: trnorepi kuščarji
  13.      tŕnov  in tŕnjev -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima trne: trnov grm; trnova vejica 2. ki je iz trnja: trnov venec; trnova ograja / trnova gošča 3. ekspr. hud, težek: imeti trnovo mladost; trnovo življenje / trnova pot naših umetnikov težko življenjerel. trnova krona; zool. trnova kamenica velika ploščata morska riba s trni na hrbtu in dolgem, ozkem repu, Raja clavata
  14.      tróbárven  -vna -o prid. (ọ̑-) ki je treh barv: trobarvni trak; trobarvna grafika / trobarvni gonič gonič rjave barve s črno zgornjo dlako po hrbtu, trupu in z belimi lisami po vratu, šapah in na konici repa
  15.      tróbast  -a -o prid. (ọ́) 1. podoben trobi: trobast cvet; pes s trobastim gobčkom 2. ekspr. ki ima naprej štrleče ustnice: trobasta ženska / trobasta usta
  16.      trobéntarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica
  17.      trobéntast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobenti: trobentast cvet; trobentasta cev ∙ ekspr. govoriti s trobentastim glasom močnim, donečim
  18.      trobéntičast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobentici: trobentičast cvet
  19.      trobílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel ♦ muz. trobilni kvintet
  20.      tróbójen  -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) zastar. tribarven: trobojna zastava
  21.      trócéven  -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri cevi: trocevna puška
  22.      trockístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trockiste ali trockizem: trockistični časopis / trockistični nazori
  23.      tródélen  -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri dele: trodelna žimnica; skladba je trodelna / trodelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; trodelno okno
  24.      tródimenzionálen  -lna -o prid. (ọ̑-) tridimenzionalen: predmeti so trodimenzionalni
  25.      tróedín  -a -o prid. (ọ̑-) knjiž. ki je iz treh enot, delov in hkrati enoten, nedeljiv: troedina celota / troedini ideal resnice, dobrote in lepote / troedina država ♦ rel. troedini Bog tri božje osebe kot en sam Bog; zgod. troedina kraljevina kraljevina, ki naj bi po hrvatskem političnem programu po letu 1848 združevala Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo

   18.064 18.089 18.114 18.139 18.164 18.189 18.214 18.239 18.264 18.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA