Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (17.839-17.863)
- tlákoven tudi tlakóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na tlakovanje ali tlak: tlakovna površina / tlakovne kocke, plošče ♪
- tlílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tlenje: tlilna snov ♦ elektr. tlilna katoda; tlilno razelektrenje električno prevajanje v plinih, ki se kaže s svetlenjem ♪
- tlorísen in tlórisen -sna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na tloris: tlorisni podatki; tlorisna oblika / tlorisna površina, zasnova / tlorisna ravnina navadno vodoravna projekcijska ravnina ♪
- toaléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na toaleto: toaletni dodatki / toaletni prostori; toaletna mizica mizica s toaletnimi potrebščinami; toaletne potrebščine; toaletna torbica torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletno milo / toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir ♪
- tobáčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tobak: posušeni tobačni listi / tobačna polja / tobačni dim; tobačni izdelki; tobačna industrija; tobačna tovarna tobáčno prisl.: obleka tobačno rjave barve ♪
- tobákov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tobak: tobakovi listi / tobakovi nasadi / tobakov dim; tobakov katran katran, ki nastaja pri kajenju ♪
- tóčen 1 -čna -o prid., tóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se popolnoma drži določenega časa, roka: čudno, da ga še ni, ponavadi je točen; vlak je bil točen; podjetje je pri dobavah točno; točen je kot ura / točen prihod letala 2. ki pri merjenju česa kaže toliko, kot je v resnici: točni instrumenti; točna tehtnica; točna ura 3. ki se popolnoma sklada z resničnim stanjem, z dejstvi: navesti točen čas, datum; točen izračun; točni podatki; točen rezultat / točna analiza; ta sodba je točna // ki se ujema z originalom: točen prepis pogodbe / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen tóčno 1. prislov od točen: prišel je točno; predstava se začne točno ob petih; ti pojmi niso točno razmejeni natančno, pravilno; ekspr. v službo prihaja do minute točno / elipt. v drami so obnovili, ali točneje, prenovili lansko predstavo 2. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri
sklada z resničnostjo; natančno: povedal je točno to, kar je mislil / izdelan točno po meri; delo poteka točno po načrtu 3. pog. prav, ravno: točno on je to storil / avtomobil se je ustavil točno pred hišo / ne ve točno, zakaj je odnehal ♪
- tóčen 2 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na točo: točno zrno / točni oblaki ♪
- točílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na točenje: točilni prostori / točilni pult; točilna miza ♦ jur. točilna pravica pravica točenja alkoholnih pijač ♪
- točílniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na točilnico: točilniški prostor / točilniška miza točilna miza ♪
- tóčkast -a -o prid. (ọ̑) ki je iz točk: točkasta črta / točkasta pisava ◊ fiz. točkasti vir svetlobe vir svetlobe v obliki točke; točkasto telo telo, katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom ♪
- točkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na točkovanje: točkovalna komisija / točkovalne tabele ♪
- točkóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na točko: točkovna razdalja / točkovni dosežki telovadcev; točkovni sistem ocenjevanja ♦ alp. točkovna (planinska) pot (planinska) pot od točke do točke brez posebne povezave med njimi; grad. točkovni temelj samostojen temelj pod posameznim stebrom; šport. točkovni sodnik sodnik, ki ocenjuje tekmovalce s točkami; teh. točkovna obremenitev; točkovno varjenje varjenje, pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika ♪
- točljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da točiti: med je bil še redek in lahko točljiv ♪
- todôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. tedanji, takraten: grajski portreti kažejo na todobni okus; naše todobno slikarstvo je bilo na evropski višini ♪
- tóg -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi // ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago 2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa 3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče // ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje 4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev ◊ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v
paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica tógo prisl.: togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti ♪
- togolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima toge liste: togolistne rastline ♪
- togôten -tna -o prid. (ó) 1. ki je v stanju velike jeze, razdraženosti: skušali so pomiriti togotne vaščane; ves togoten je planil kvišku // ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togoten obraz; togotne kretnje; zaslišali so togotno vpitje 2. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: bil je togoten človek; dobil je togotno ženo / togoten značaj 3. ekspr. silovit, divji: togotna burja; togotno morje togôtno prisl.: togotno odgovarjati; togotno je zaloputnil vrata ♪
- togotljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: že od nekdaj je bil togotljiv; postati togotljiv 2. ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togotljivo kričanje, vedenje togotljívo prisl.: togotljivo govoriti ♪
- tóhel tôhla in tóhla -o [ǝu̯] prid. (ọ́ ó, ọ́) star. zatohel: tohel zrak / tohla beznica ♪
- tokóven tudi tókoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) nanašajoč se na tók: tokovna smer / tokovni pojavi ♦ elektr. tokovni impulz; tokovni krog števca, merilnega instrumenta del števca, merilnega instrumenta, skozi katerega teče merjeni tok; tokovni odjemnik naprava za odvzemanje električnega toka ♪
- tokóvničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tokovnico: tokovnična smer / tokovnična oblika telesa oblika telesa, ki povzroča čim manjši vodni, zračni upor ♪
- tókraten -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se dogaja tokrat: rezultate prejšnjih odprav so tokratna odkritja še potrdila; tokratnih pogajanj se udeležujejo tudi neuvrščene države ♪
- tóksičen -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na toksin: toksične bakterije / toksično obolenje 2. knjiž. strupen: toksična snov; tolikšna doza zdravil je toksična / toksične lastnosti / toksične poškodbe poškodbe zaradi zastrupitve ♪
- toksikolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na toksikologe ali toksikologijo: toksikološka preiskava / toksikološki laboratorij ♪
17.714 17.739 17.764 17.789 17.814 17.839 17.864 17.889 17.914 17.939