Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (17.751-17.775) ![](arw_left.gif)
- téžnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na težnost: težnostna sila / težnostni pospešek težni pospešek; težnostno polje polje, v katerem deluje težnost ◊ grad. težnostna pregrada pregrada, ki se upira prevrnitvi z lastno težo; teh. težnostna žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže ♪
- Thómasov -a -o [tom-] prid. (ọ̑) v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa ♪
- tibetánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tibetance ali Tibet: tibetanski pastir / tibetanski jezik ♦ zool. tibetanski vol dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu; jak ♪
- tíbetast -a -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz tibeta: tibetasto krilo ♪
- tíčji -a -e prid. (ȋ) pog. ptičji: tičje noge; tičje gnezdo; tičje petje / tičja glava majhna, ozka glava z izrazitim, koničastim nosom ∙ nar. tičji lim evropsko ohmelje; pog. samo tičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ♦ les. tičji javor furnir iz javorovega lesa z vzorcem, podobnim ptičjim očem ali ikram ♪
- tifózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. tifusen: tifozni vojaki / tifozna vročica ♪
- tífusen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija ♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne ♪
- tígrast -a -o prid. (í) ki ima podobne proge kot tiger: tigrast maček ♦ vrtn. tigrasta lilija lilija z oranžno rdečimi cveti s temno škrlatnimi pikami, Lilium tigrinum ♪
- tígrov -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigre: tigrovi kremplji; tigrova koža ♦ min. tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem ♪
- tígrovski 1 -a -o prid. (í) tak kot pri tigru: bližati se s tigrovskimi koraki; človek s tigrovskimi zenicami / redko tigrovska koža tigrova ♪
- tígrovski 2 -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigrovce ali na organizacijo TIGR: tigrovska akcija / tigrovski aktivisti ♪
- tígrski -a -o prid. (í) tak kot pri tigru: tigrski skok; tigrska krvoločnost / redko tigrska koža tigrova / ekspr. tigrski človek drzen, napadalen ♪
- tíh -a -o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter 3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna // ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril 4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč 5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja 6. pri katerem se ne govori: tihe
demonstracije / tiho branje 7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe 8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor 9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem 10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena ● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ◊ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in
izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja navadno krajša pismena naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo tího prisl.: tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja ∙ ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo ♦ muz. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo tíhi -a -o sam.: na tiho stopati
natiho; ekspr. na tihem pisati pesmi natihem; po tihem jokati potihem ♪
- tíhcen -a -o [cǝn] prid. (ȋ) ekspr. zelo tih: tihcen glas / otroka sta bila tihcena kot dve miški tíhceno prisl.: tihceno govoriti, jokati ♪
- tiholázen -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč: tiholazen zasledovalec; volk je tiholazna žival 2. neodkrit, potuhnjen: tiholazen in častihlepen spletkar / govoriti s tiholaznim glasom tiholázno prisl.: tiholazno je prišla odpret ♪
- tihomôrski -a -o prid. (ó) knjiž. tihooceanski: tihomorski otoki; tihomorska obala ♪
- tihooceánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tihi ocean: tihooceanski otoki; tihooceanska obala / tihooceanska ljudstva ♪
- tihotápen -pna -o prid. (ȃ) knjiž. skriven, neopazen: tihotapen zasledovalec tihotápno prisl.: za njim se je tihotapno plazil maček ♪
- tihotápski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na tihotapce ali tihotapljenje: mednarodna tihotapska mreža; tihotapske poti / tihotapska ladja; tihotapska trgovina / tihotapsko blago 2. ekspr. skriven, neopazen: tihotapska kretnja tihotápsko prisl.: tihotapsko se mu je priplazil za hrbet; tihotapsko smukniti iz sobe; tihotapsko spravljati mamila čez mejo ♪
- tihôten -tna -o prid. (ó) precej tih: tihoten šepet / tihotna cesta; tihotno mesto / tihotna noč / tihotna misel tihôtno prisl.: tihotno stopati / v povedni rabi povsod je čudno tihotno ♪
- tihožíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tihožitje: tihožitna kompozicija ● knjiž. tihožitno razpoloženje v pesmi razpoloženje, ki odraža mir, ubranost v naravi ♪
- tíkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tik1: tikovi gozdovi; tikov les / tikova omara ♪
- tíkpovôjen -jna -o prid. (ȋ-ō) knjiž. nanašajoč se na čas tik po vojni: tikpovojne razmere / tikpovojni čas // nanašajoč se na čas tik po drugi svetovni vojni: značilnosti tikpovojnega slovenskega pesništva ♪
- tílast -a -o prid. (ȋ) ki je iz tila: tilasta tančica; tilaste zavese ♪
- tílničen -čna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na tilnik: tilnične mišice; tilnična peresa čaplje / tilnične bolečine ♪
17.626 17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776 17.801 17.826 17.851