Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (17.001-17.025)
- svetosávski -a -o prid. (á) v stari Jugoslaviji nanašajoč se na svetega Savo: svetosavska proslava / svetosavska nagrada ♪
- svetoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na svetoskrunstvo: svetoskrunsko početje / to so svetoskrunske besede ♪
- svetósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetóst: svetostno vedenje / njegovi junaki so bajeslovne ali svetostne osebe ♪
- svetoštéfanski -a -o prid. (ẹ́) 1. v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik svetega Štefana 26. decembra: svetoštefanske šege 2. knjiž. nanašajoč se na ogrskega kralja Štefana I.: svetoštefanska krona / svetoštefansko kraljestvo ogrsko kraljestvo ♪
- svetotájstven -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko skrivnosten, nedoumljiv: svetotajstvene besede ♪
- svetoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine ♪
- svetoválski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) redko svetovalen: svetovalsko delo ♪
- svetóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na svet, zemlja: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija ♦ filoz. svetovni duh po
Heglu počelo in urejevalec zgodovine svetóvno prisl.: svetovno razgledan; svetovno znan učenjak ♪
- svetovljánski -a -o prid. (ȃ) ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: svetovljanski človek; bila je svetovljanska dama // ki vsebuje, izraža tako razgledanost in uglajenost: ima svetovljanski nastop; svetovljanska uglajenost; svetovljansko vedenje / svetovljanska poezija / svetovljansko letovišče, mesto / priredili so mu svetovljanski sprejem razkošen svetovljánsko prisl.: svetovljansko živeti ♪
- svetovnjáški -a -o prid. (á) star. svetovljanski: svetovnjaški ljudje / svetovnjaško vedenje, življenje ♪
- svetóvnonazóren -rna -o prid. (ọ̄-ọ̑) star. svetovnonazorski: svetovnonazorna opredeljenost; svetovnonazorna nasprotja svetóvnonazórno prisl.: bili so svetovnonazorno in politično razcepljeni ♪
- svetóvnonazórski -a -o prid. (ọ̄-ọ̑) nanašajoč se na svetovni nazor: svetovnonazorska opredelitev, pripadnost; svetovnonazorske razlike; to je svetovnonazorsko vprašanje / boj je bil političen, ne svetovnonazorski svetóvnonazórsko prisl.: svetovnonazorsko opredeljen pesnik ♪
- svetóvnopolítičen -čna -o prid. (ọ̄-í) nanašajoč se na svetovno politiko: svetovnopolitični položaj / ta dogodek ima velik svetovnopolitični pomen ♪
- svetóvnozgodovínski -a -o prid. (ọ̄-ȋ) nanašajoč se na svetovno zgodovino: svetovnozgodovinski proces; ozadje svetovnozgodovinskega dogajanja / svetovnozgodovinska vloga umetnikov ♪
- svetožálen -lna -o prid. (ȃ) svetobolen: svetožalno razpoloženje v pesmih / svetožalni verzi ♪
- svétski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: bil je svetski človek; svetska dama / svetske navade / svetska uglajenost ♪
- svéž -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu // tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje // ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla 2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote 3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila / ostala sta sama ob svežem grobu // nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v
snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža 4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor 5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej // navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan // ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek / svež videz 6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov 7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladna ● ekspr. rad
uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujoč ◊ agr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra svéže prisl.: sveže kuhana svinina; bil je sveže obrit / kot opozorilo pozor, sveže pleskano ♪
- svežílen -lna -o prid. (ȋ) ki sveži, osvežuje: z morja piha svežilen veter; svežilna pijača ♪
- svilárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na svilarje ali svilarstvo: svilarski stroji; svilarske statve / svilarska industrija; svilarska obrt / svilarski delavci ♪
- svílast -a -o prid. (ȋ) nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilaste niti / njeni lepi, svilasti lasje / svilast lesk svílasto prisl.: svilasto mehko govorjenje ♪
- svílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija ♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori ♪
- svilén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil svilen lesk; svilena svetloba; svileno nebo; jutra so svilena ● pesn. le veter je s svileno roko vznemirjal tišino je rahlo pihal ◊ papir. svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; tekst. svileni barhant, žamet barhant, žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; svilena apretura apretura, ki da blagu lesk, kot ga ima svila; svilena osnova; svilena vlakna kokonov sviléno prisl.: gladina vode se svileno blešči; svileno mehki lasje ♪
- svilénast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svilnat, svilast: svilenasti lasje ♪
- svilénkast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svilnat, svilast: svilenkasti lasje / svilenkasto blago svileno ♪
- svílnat -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilnate niti; blago je mehko in svilnato / svilnate obrvi / svilnat otip, sijaj 2. star. ki je iz svile; svilen: svilnata obleka, ruta svílnato prisl.: svilnato se lesketati ♪
16.876 16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101