Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (16.976-17.000)



  1.      svetlobárven  -vna -o prid. () ki je svetle barve: svetlobarvne in temnobarvne živali / to blago je preveč svetlobarvno svetlo
  2.      svetlôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na svetlobo: svetlobni pojavi; svetlobni vir; svetlobni žarek / svetlobna naprava, priprava; svetlobne rakete; svetlobno telo svetilo / svetlobni napis, signal, znak; svetlobna črta / svetlobni dražljaj / svetlobni delec; svetlobni spekter; svetlobna hitrost; svetlobna jakost ◊ avt. svetlobni odbojnik priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet; bot. svetlobna sinteza fotosinteza; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; fiz. svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; svetlobno leto pot svetlobe v enem letu; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene; grad. svetlobni jašek jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali svetlôbno prisl.: svetlobno občutljiva plast
  3.      svetločúten  -tna -o prid. (ū) fot. občutljiv za svetlobo: svetločutna snov
  4.      svetlodlák  in svetlodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima svetlo dlako: svetlodlaka žival
  5.      svetloglàv  in svetlogláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima svetlo glavo: svetloglav konj / svetloglava deklica svetlolasa
  6.      svetlogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki vidi vse v življenju boljše, kot je; optimističen: svetlogled človek / bil je svetloglede narave
  7.      svetlogrív  -a -o prid. ( ) ki ima svetlo grivo: svetlogrivi konji
  8.      svetlokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je svetle kože: svetlokožni in temnokožni ljudje
  9.      svetlokríl  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima svetla krila: svetlokrila čebela
  10.      svetlolás  in svetlolàs -ása -o prid. (; á) ki ima svetle lase: svetlolas deček; bila je svetlolasa in modrih oči
  11.      svetlolíst  -a -o prid. ( ) ki ima svetle liste: svetlolista mlada breza
  12.      svetloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima svetle oči: bil je plavolas in svetlook
  13.      svetlopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je svetle polti: svetlopolto in temnopolto prebivalstvo / bil je okrogloličen in svetlopolt otrok
  14.      svetlorép  in svetlorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima svetel rep: svetlorepa kobila
  15.      svêtlosten  tudi svetlósten in svètlosten -tna -o [tretja oblika vǝt] prid. (é; ọ̑; ǝ̀) nanašajoč se na svêtlost: svetlostni kontrast; svetlostna stopnja / svetlostni viri svetlobni
  16.      svetníški  -a -o prid. () nanašajoč se na svetníke: svetniški kipi; svetniški življenjepis / svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov / svetniško potrpljenje svetníško prisl.: živeti svetniško; svetniško potrpežljiv človek
  17.      sveto... 2 prvi del zloženk nanašajoč se na svet prid.: svetogorski, svetopisemski, svetoskrunstvo
  18.      svetobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki nima, ne želi imeti stikov s svetom, z ljudmi: svetobežni ljudje / svetobežna miselnost / svetobežno življenje
  19.      svetobólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetobolje: svetobolni estet; svetobolno razpoloženje / svetobolna ljubezen do človeštva
  20.      svetohlínski  -a -o prid. () slabš. ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega: svetohlinski človek; postala je svetohlinska in hinavska / svetohlinski obraz / svetohlinsko vedenje svetohlínsko prisl.: svetohlinsko govoriti
  21.      svetoivánski  -a -o prid. () nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik Janeza Krstnika 24. junija: svetoivanski običaji
  22.      svetoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sveto leto: svetoletno romanje v Rim / svetoletni odpustki
  23.      svetomŕzen  -zna -o prid. () knjiž. ki ne ljubi sveta, posvetnega: svetomrzen človek / svetomrzna morala
  24.      svetonôčen  -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na sveto noč: svetonočna maša / svetonočne pesmi božične pesmi
  25.      svetopísemski  -a -o [sǝm] prid. () nanašajoč se na sveto pismo: naslikati svetopisemski prizor; svetopisemska snov, zgodba / svetopisemske knjige ♦ rel. svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; svetopisemski očaki

   16.851 16.876 16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA