Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (16.826-16.850)


  1.      stržénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženov obseg ♦ les. strženovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; strženova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stržena debla ♪
  2.      stržénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženski del stebla / strženski problem ♦ les. strženski trakovi, žarki strženovi trakovi, žarki; teh. strženska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi ♪
  3.      stuartski  -a -o [stjúar-] prid. (ȗ) nanašajoč se na kraljevsko rodbino Stuart: stuartska doba ♦ obl. stuartski ovratnik velik stoječ ovratnik pravokotne oblike ♪
  4.      stúden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz ♪
  5.      studèn  -êna -o in studén -a -o prid. (ȅ é; ẹ̑) zastar. mrzel: studena pijača / napiti se studene vode / studen veter ♪
  6.      studênčen  -čna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na studenec: studenčna voda ◊ bot. studenčni jetrnjak mah z ženskimi in moškimi spolnimi organi na zgornji strani rastlin, Marchantia polymorpha studênčno prisl.: studenčno čista resnica ♪
  7.      stúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na studio: studijska oprema / studijski posnetki; studijski program ♪
  8.      studiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja // zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant studiózno prisl.: studiozno obdelati probleme ♪
  9.      studljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. gnusen: studljiva žival / studljiv obraz studljívo prisl.: glas ji je zvenel studljivo ♪
  10.      stupíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. neumen, omejen: stupiden človek / stupiden izraz na obrazu / stupidno povelje ◊ psiht. duševno otopel, brezvoljen ♪
  11.      stváren  -rna -o prid., stvárnejši (á ā) 1. nanašajoč se na snovne stvari: razstaviti listine in stvarno gradivo o razvoju šolstva / stvarna in duhovna zgodovina Slovencev // nanašajoč se na objektivne, od človekove zavesti neodvisne stvari, neodvisno stvarnost: načelni in stvarni razlogi; zaznava brez stvarne podlage; med temi pojavi obstaja stvarna zveza / navesti stvarne dokaze 2. nanašajoč se na stvari, stvarnost samo brez osebnih, čustvenih primesi: imeti stvarne odnose s kom; odgovor je bil miren, stvaren / stvarna obravnava, presoja; stvarna razčlenitev stanja / stil tega pisatelja je suh, stvaren / govornik je bil kratek in stvaren 3. ki v resnici je, obstaja: stvarni svet; stvaren in navidezen / publ. upoštevati stvarno stanje dejansko, resnično 4. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: zmeraj je bil zelo stvaren, trezen človek // značilen za takega človeka: nadaljeval je v bolj umirjenem, stvarnem tonu ◊ biblio. stvarni katalog katalog, narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; stvarno kazalo kazalo obravnavanih pojmov; jur. stvarni dokaz predmet, sled na predmetu, pomembna za ugotovitev dejstev; stvarna pristojnost pristojnost glede na predmet, zadevo; stvarno jamstvo jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem; stvarno pravo pravo, ki ureja razmerja med ljudmi glede stvari; lingv. stvarna lastna imena lastna imena časopisov, umetniških del, delovnih, političnih organizacij; šol. stvarni pouk do 1957 pouk prirodopisa, zemljepisa, zgodovine v okviru predmeta slovenski jezik v prvem in drugem razredu osnovne šole stvárno prisl.: prosim, govorite, razpravljajte stvarno; to obstaja stvarno, ne le pojmovno; biti stvarno usmerjen; sam.: dognati kaj stvarnega, otipljivega ♪
  12.      stvarílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ustvarjalen: stvarilna moč, sposobnost ♪
  13.      stvaríteljen  -jna -o prid. (ȋ) knjiž. ustvarjalen: stvariteljna moč ♪
  14.      stvaríteljski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ustvarjalen: stvariteljski napor / stvariteljski ljudje ♪
  15.      stvarjálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ustvarjalen: stvarjalna osebnost / stvarjalno dejanje / stvarjalna moč ♪
  16.      stvárniški  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na stvarnika: stvarniško dejanje boga / njegova odločitev je bila resnično stvarniška 2. zastar. ustvarjalen: stvarniški človek / stvarniški tok misli ♪
  17.      súbakúten  -tna -o prid. (ȗ-ȗ) med. ki se ne razvija hitro in hudo: subakutna bolezen; vnetje mandeljnov je subakutno ♪
  18.      súbalpínski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) subalpski: rastlina subalpinskega področja ♪
  19.      súbálpski  -a -o prid. (ȗ-ȃ) ki je, se nahaja pred Alpami: subalpski svet; te rastline uspevajo na subalpskem področju ♪
  20.      subaltêren  -rna -o prid. (ȇ) knjiž. podrejen, nižji po položaju: subalterni oficir, uradnik / subalterna privrženost ♪
  21.      súbárktičen  -čna -o prid. (ȗ-á) ki je, se nahaja neposredno ob arktičnem področju: subarktični gozd; subarktične pokrajine / kratka subarktična pomlad ♪
  22.      súbdominánten  -tna -o prid. (ȗ-ȃ) muz., navadno v zvezi subdominantni akord akord na četrti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti za dominanto glavno funkcijo ♪
  23.      súbfebrílen  -lna -o prid. (ȗ-ȋ) med. ki ima zmerno zvišano telesno temperaturo: subfebrilni bolnik / subfebrilna temperatura ♪
  24.      subjékten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na subjekt: subjektne značilnosti ◊ lingv. subjektni stavek odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka; osebkov odvisnik ♪
  25.      subjektíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izhaja iz osebe, ki čuti, misli, deluje, in ne iz predmeta, okolja: subjektivni vzroki nesreč; imeti subjektivne in objektivne težave / publ. objektivni faktorji so letalo, vreme, človek pa je subjektivni dejavnik // odvisen od doživljanja, mišljenja in ne od predmeta: subjektivni razlogi; subjektivni vidik / subjektivna resničnost / subjektiven opis dogodka / subjektivni občutek ♦ filoz. subjektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej ne da spoznati 2. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih; pristranski, oseben: pri ocenjevanju ni želel biti subjektiven; imeti subjektivna merila 3. nanašajoč se na samo osebo, ki čuti, misli, deluje: subjektivna rešitev ni rešitev vseh / subjektivna lirika / subjektivna resnica resnica, veljavna samo za osebo, ki čuti, misli, deluje, in ne za vse ljudi / publ. Zveza komunistov in druge subjektivne sile sile, ki odločajo, pomembno vplivajo subjektívno prisl.: subjektivno ima prav, objektivno pa se moti; ocenjevati subjektivno; subjektivno se počuti dobro ♪

   16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876 16.901 16.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA