Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (16.801-16.825)



  1.      strôjniški  in strójniški -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na strojnike ali strojništvo: razvoj strojniške stroke / strojniški poklic ◊ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
  2.      strokóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec ◊ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki strokóvno 1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva 2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava
  3.      strokovnjákarski  -a -o prid. () nanašajoč se na strokovnjakarje ali strokovnjakarstvo: strokovnjakarski odnos do dela / poročila so preveč strokovnjakarska in zato nerazumljiva
  4.      strokovnjáški  -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr. tak kot pri strokovnjakih: s strokovnjaškim pogledom je ogledoval novi motor / povedal je nekaj strokovnjaških besed o umetnosti 2. knjiž. strokoven: strokovnjaški sestanek strokovnjáško prisl.: strokovnjaško ocenjevati; strokovnjaško opravljeno delo
  5.      strokovnošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na strokovno šolo: strokovnošolski učbeniki / strokovnošolska izobrazba
  6.      strôpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na strop: odkrušil se je stropni omet; stropni tramovi; stropne deske; stropna napeljava / stropna luč, svetilka / stropni nosilni elementi; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija; stropna opeka ◊ um. stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu
  7.      stroškóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun ♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; jur. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov
  8.      stŕpen  -pna -o prid., stŕpnejši (ŕ ) ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor: strpen človek, politik; biti strpen do drugače mislečih ljudi; v ravnanju s podrejenimi se je pokazal dovolj strpnega / njegova sodba je strpna; zagovarjati strpno stališče / imeti strpen odnos do ljudi, pojavov stŕpno prisl.: strpno presojati; strpno se vesti
  9.      strpljèn  -êna -o prid. ( é) ekspr. telesno izčrpan, zlasti zaradi napornega dela: bil je suh in strpljen; strpljene matere; strpljen od hude bolezni / strpljen obraz; prim. iztrpeti, strpeti
  10.      strpljív  -a -o prid. ( í) star. 1. strpen: strpljiv človek; biti strpljiv do drugih 2. potrpežljiv: strpljivi gostje strpljívo prisl.: strpljivo čakati
  11.      strugálen  -lna -o prid. () usnj. ki se uporablja za struganje: strugalni nož, stroj
  12.      strugárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na strugarje ali strugarstvo: strugarska delavnica / strugarsko dleto; strugarsko orodje / strugarski in rezbarski izdelki
  13.      strújarski  -a -o prid. () nanašajoč se na strujarje: strujarske težnje / strujarsko glasilo
  14.      strújen  -jna -o prid. () navt., v zvezi strujno sidro sidro, ki zasidrani ladji preprečuje, da bi zaradi vetra, morskih tokov spremenila smer
  15.      strukturálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na strukturo: strukturalne razlike, zakonitosti; strukturalne reforme, spremembe / strukturalna analiza jezika, pripovedništva ♦ lingv. strukturalna lingvistika jezikoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem notranje zgradbe jezika glede na fonološki, slovnični in leksikalni sistem strukturálno prisl.: biti strukturalno odvisen
  16.      strukturalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na strukturaliste ali strukturalizem: strukturalistična teorija / strukturalistična metoda
  17.      struktúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na strukturo: strukturni elementi; strukturne značilnosti / strukturna kriza; strukturne spremembe na vasi / strukturna analiza, razlaga pesmi ◊ biol., kem. strukturne beljakovine beljakovine, ki dajejo celici značilno obliko in strukturo; kem. strukturna formula formula, ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli; psih. strukturna psihologija psihološka smer, po kateri je zavest struktura, sestavljena iz psihičnih elementov; soc. strukturne kategorije prebivalstva kategorije prebivalstva glede na določene lastnosti, spol, starost, poklic, izobrazbo; zool. strukturne barve perja kovinske barve perja, nastale zaradi odboja svetlobe struktúrno prisl.: strukturno razlagati pojave
  18.      strúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. 1. napet in raven: strumna drža 2. odločen, čvrst: odšla je s strumnimi koraki / pozdravili so ga s strumnim vzklikom / strumni pristaši ◊ šport. strumni korak korakanje z napetimi nogami in udarjanjem ob tla strúmno prisl.: strumno se držati; strumno korakati; strumno odgovoriti
  19.      strúnast  -a -o prid. (ú) 1. podoben struni: strunaste kite na rokah so mu drhtele 2. zastar. suh, mršav: strunast konj
  20.      strúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na struno: različne strunske debeline ♦ muz. strunska glasbila
  21.      strúpen  -pna -o prid. () 1. nanašajoč se na strup: strupne sestavine ♦ anat. strupni zob strupnik; strupna žleza strupnica 2. zastar. strupén: strupna tekočina
  22.      strupén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene kače; strupeno želo / strupena puščica 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strupen mraz; burja je bila strupena / strupena lakota 3. ekspr. hudoben, zloben: to je strupen človek; danes je zelo strupena; biti strupen do koga, nar. na koga / strupen glas, pogled, smeh; strupene besede ● ekspr. biti strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. strupena barva barva, ki učinkuje zelo neprijetno; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora strupéno prisl.: strupeno odgovoriti, pogledati; strupeno mrzlo jutro; strupeno rdeča barva
  23.      strupénski  -a -o prid. (ẹ̑) star. 1. hud, oster: strupenski mraz / čutil je strupenske bolečine 2. hudoben, zloben: to je strupenski fant / njegove strupenske besede / bal se je njenega strupenskega jezika strupénsko prisl.: strupensko govoriti; strupensko hud mraz
  24.      strúžen  -žna -o prid. (ū) nanašajoč se na struženje: stružni nož / stružna hitrost
  25.      stržénast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima stržen: strženasto steblo ♦ les. strženasta razpoka strženova razpoka

   16.676 16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876 16.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA