Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (16.701-16.725)


  1.      stórók  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto rok: storoki velikan ♪
  2.      stôržast  -a -o prid. (ó) podoben storžu: storžast cvet ♪
  3.      stóstòlp  -ôlpa -o prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ō) ekspr. ki ima sto stolpov: stostolpo mesto ♪
  4.      stósvéčen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) poljud. stovaten: v sobi sta svetili dve stosvečni žarnici ♪
  5.      stotéren  -rna -o prid. (ẹ̑) stokraten: polje je rodilo stoteren sad // ki je iz stotih delov, enot: stoteren odmev klicev stotérno prisl.: stoterno poplačati ♪
  6.      stotínski  -a -o prid. (ȋ) ki temelji na delitvi enote na sto delov: stotinski sestav ♪
  7.      stótisočglàv  in stótisočgláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) ekspr. številen, zelo velik: stotisočglava množica; stotisočglava vojska ♪
  8.      stotníjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stotnijo: stotnijski poveljnik / stotnijska kolona ♪
  9.      stóváten  -tna -o prid. (ọ̑-ȃ) elektr. ki ima priključno moč sto vatov: stovatna žarnica ♪
  10.      stôžčast  tudi stóžčast -a -o prid. (ó; ọ́) ki ima obliko stožca: stožčast hrib; stožčaste krošnje jelk; stožčasto pokrivalo / stožčasta oblika ♦ teh. stožčasti ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev stôžčasto tudi stóžčasto prisl.: stožčasto padajoča svetloba ♪
  11.      stožéren  tudi stožêren -rna -o prid. (ẹ̑; ȇ) zastar. glavni, osrednji: latinščina je bila stožerni predmet takratne srednje šole ♪
  12.      stôžkast  tudi stóžkast -a -o prid. (ó; ọ́) redko stožčast: stožkasti šotori; stožkast zvonik cerkve ♪
  13.      stradálen  -lna -o prid. (ȃ) pri katerem se ne uživa (dovolj) hrane: stradalna kura ◊ agr. stradalni poskus poskus, s katerim se ugotovi, kaj žival nujno potrebuje za življenje ♪
  14.      strahljív  -a -o prid. (ȋ í) star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja ● star. fant je strahljiv boječ strahljívo prisl.: njen krik je strahljivo odjeknil v noč ♪
  15.      strahopét  in strahopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) star. strahopeten: strahopet človek; obšla ga je groza, čeprav ni bil strahopet ♪
  16.      strahopéten  -tna -o prid., strahopétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka poguma, odločnosti: strahopeten človek, voznik; bil je preveč strahopeten, da bi se uprl // ki izraža strah, bojazen: strahopetno dejanje, ravnanje strahopétno prisl.: strahopetno ravnati, zbežati ♪
  17.      strahopetljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. strahopeten: obhajale so ga čudne slutnje, čeprav ni bil strahopetljiv ♪
  18.      strahopezdljív  -a -o [pǝz] prid. (ȋ í) vulg. strahopeten, bojazljiv: strahopezdljiv čuvaj; biti strahopezdljiv ♪
  19.      strahôten  -tna -o prid., strahôtnejši (ó) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: strahoten prizor; strahoten zločin / strahotna tišina zelo neprijetna; sprijazniti se s strahotno resničnostjo neprijetno, težko 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strahoten mraz, vihar; trpela je strahotne muke / sovražnik je imel strahotne izgube zelo velike / to je povzročilo strahoten škandal strahôtno prisl.: v zaporu so ga strahotno mučili; sinova smrt je strahotno prizadela starše; strahotno bled, začuden; v tem boju je bil strahotno sam ♪
  20.      strahoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji ♪
  21.      strahóven  tudi stráhoven -vna -o prid. (ọ̄; ȃ) knjiž. nanašajoč se na strah: strahovno vzdušje / redko strahovno dejanje strašno ♪
  22.      strahovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: začel se je strahovit boj; strahovita nesreča, smrt 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: znajti se v strahoviti stiski; strahovito pomanjkanje / strahovit smrad; strahovita vročina / začutil je strahovit udarec zelo močen strahovíto prisl.: strahovito se je razjezil; strahovito privlačna ženska; strahovito razdejano mesto ♪
  23.      straníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stranico: stranično okovje pri postelji / stranične in kotne simetrale ♪
  24.      straníščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stranišče: straniščno okno / redko straniščni papir toaletni papir; straniščna deska; straniščna školjka ● slabš. straniščna poezija nespodobna, prostaška ♪
  25.      stranív  -a -o prid. (ȋ í) nar. nagnjen na eno stran: straniva streha ♪

   16.576 16.601 16.626 16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776 16.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA