Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (16.689-16.713)



  1.      stopníčast  -a -o prid. (í) podoben stopnicam: stopničast breg; stopničast prizidek; stopničasta piramida; stopničaste terase / stopničasta oblika ◊ strojn. stopničasta jermenica jermenica z več platišči različnih premerov; šport. stopničasti korak vzpenjanje smučarja bočno v breg s prestavljanjem smuči drugo za drugo stopníčasto prisl.: vinogradi se stopničasto spuščajo; dvorana s stopničasto se dvigajočimi sedeži; stopničasto ostrižena glava
  2.      stopníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na stopnico: stopnični rob / stal je pri stebru stopnične ograje / stopnični presledek podest
  3.      stopníščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na stopnišče: stopniščni ovinek; stopniščna ograja / stopniščni zidovi; stopniščno okno; stopniščna vrata ♦ arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest; stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo
  4.      stopníški  -a -o prid. () nanašajoč se na stopnice: stopniški držaj; stopniška ograja; kamnite stopniške plošče / stopniška preproga / stopniško okno ◊ rel. stopniški spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem
  5.      stôpnjast  -a -o prid. (ó) redko postopen: stopnjast razvoj družbe ● stopnjasta piramida stopničasta piramida
  6.      stopnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na stopnjevanje: stopnjevalno razlikovanje, razmerje / stopnjevalna davčna lestvica; stopnjevalna zgradba drame / stopnjevalne oblike pridevnika
  7.      stopnjevínast  -a -o prid. (í) knjiž. terasast, stopničast: stopnjevinasta obrežja
  8.      stopnjevít  -a -o prid. () knjiž. ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju; postopen: stopnjevit razvoj; stopnjevito napredovanje // terasast, stopničast: stopnjeviti skladi; stopnjevit vinograd ● redko stopnjevito pojemanje navdušenja stopnjevano, hitro stopnjevíto prisl.: stopnjevito naraščati; svet se je stopnjevito spuščal proti reki
  9.      stóprocênten  in stóprocénten -tna -o prid. (ọ̑-ē; ọ̑-ẹ̄) 1. stoodstoten: stoprocentno povečanje cen 2. ekspr. popoln, vsestranski: doseči stoprocenten uspeh ● pog. nisem stoprocenten, da bom šel na izlet popolnoma prepričan stóprocêntno in stóprocéntno prisl.: z njim se stoprocentno strinjam; stoprocentno vrniti dolg
  10.      storílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na storilnost: povprečno storilen delavec / storilna sposobnost
  11.      storílnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na storilnost: storilnostna krivulja pada / storilnostna vnema
  12.      storítven  -a -o prid. () nanašajoč se na storitev: organizirati storitvene dejavnosti; storitvene obrti / storitvene delavnice
  13.      stórók  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto rok: storoki velikan
  14.      stôržast  -a -o prid. (ó) podoben storžu: storžast cvet
  15.      stóstòlp  -ôlpa -o prid. (ọ̑- ọ̑-ō) ekspr. ki ima sto stolpov: stostolpo mesto
  16.      stósvéčen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) poljud. stovaten: v sobi sta svetili dve stosvečni žarnici
  17.      stotéren  -rna -o prid. (ẹ̑) stokraten: polje je rodilo stoteren sad // ki je iz stotih delov, enot: stoteren odmev klicev stotérno prisl.: stoterno poplačati
  18.      stotínski  -a -o prid. () ki temelji na delitvi enote na sto delov: stotinski sestav
  19.      stótisočglàv  in stótisočgláv -áva -o prid. (ọ̑- ọ̑-á; ọ̑-) ekspr. številen, zelo velik: stotisočglava množica; stotisočglava vojska
  20.      stotníjski  -a -o prid. () nanašajoč se na stotnijo: stotnijski poveljnik / stotnijska kolona
  21.      stóváten  -tna -o prid. (ọ̑-) elektr. ki ima priključno moč sto vatov: stovatna žarnica
  22.      stôžčast  tudi stóžčast -a -o prid. (ó; ọ́) ki ima obliko stožca: stožčast hrib; stožčaste krošnje jelk; stožčasto pokrivalo / stožčasta oblika ♦ teh. stožčasti ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev stôžčasto tudi stóžčasto prisl.: stožčasto padajoča svetloba
  23.      stožéren  tudi stožêren -rna -o prid. (ẹ̑; ) zastar. glavni, osrednji: latinščina je bila stožerni predmet takratne srednje šole
  24.      stôžkast  tudi stóžkast -a -o prid. (ó; ọ́) redko stožčast: stožkasti šotori; stožkast zvonik cerkve
  25.      stradálen  -lna -o prid. () pri katerem se ne uživa (dovolj) hrane: stradalna kura ◊ agr. stradalni poskus poskus, s katerim se ugotovi, kaj žival nujno potrebuje za življenje

   16.564 16.589 16.614 16.639 16.664 16.689 16.714 16.739 16.764 16.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA