Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (16.239-16.263)


  1.      sòvpréžen  -žna -o prid. (ȍ-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani ♪
  2.      sovráž  prid. neskl. (ȃ) zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen: biti sosedu sovraž / biti sovraž lakomnosti ♪
  3.      sovrážen  -žna -o prid. (ā) 1. ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: sovražen človek; sovražen in prijateljski / sovražni narodi / sovražna dejavnost, propaganda; pren. sovražna usoda // ki vsebuje, izraža tak odnos: sovražen pogled; njegovo vedenje je sovražno / sovražen molk; sovražno čustvo / sovražen namen 2. z dajalnikom usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo: novim idejam, napredku sovražen človek; postajati čemu vedno bolj sovražen / ekspr.: potresi, povodnji in druge človeku sovražne sile; življenju sovražne snovi 3. nanašajoč se na sovražnik 3: napadati sovražne postojanke; sabotaže na sovražnem ozemlju / sovražno letalo / odbijati sovražne sile / vrh ni več v sovražnih rokah ♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. januarja do 5. maja 1943 v Bosni in Hercegovini 4. ekspr. grozeč, nevaren: sovražni oblaki; sovražno šumenje narasle reke ● publ. vreme je bilo plezalcem sovražno med plezanjem je bilo vreme zelo neugodno sovrážno prisl.: sovražno gledati; biti sovražno razpoložen ♪
  4.      sovrážnikov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sovražnika: uganiti sovražnikov namen / sovražnikovi vojaki; sovražnikova letala ♦ voj. sovražnikova predhodnica ♪
  5.      sovrážniški  -a -o prid. (ȃ) knjiž. sovražen: sovražniški pogled ujetnika / sovražniški poveljnik poveljnik sovražnikov ♪
  6.      sòvŕsten  -tna -o prid. (ȍ-ȓ) zastar. istovrsten: sovrstni pojmi ♪
  7.      sovŕšen  -šna -o prid. (ȓ) geom., v zvezi sovršna kota kota s skupnim vrhom, katerih kraki, ležeči na dveh premicah, ne sovpadajo ♪
  8.      soznáčen  -čna -o prid. (ȃ) lingv. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede ● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij ♪
  9.      sòzvóčen  -čna -o prid. (ȍ-ọ̄ ȍ-ọ̑) knjiž. glasovno ubran, skladen: sozvočno petje ♪
  10.      sožálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sožalje: sožalna brzojavka; sožalno pismo / sožalni obisk / sožalni obrazi sočutni ♪
  11.      spaciálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko prostorski: optični in spacialni svet predstav ♦ psih. spacialna sposobnost sposobnost dojemanja prostora, prostorskih odnosov ♪
  12.      spajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spajanje: spajalno orodje; spajalno sredstvo / knjiž. spajalna pasta spajkalna pasta ♪
  13.      spajkálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za spajkanje: spajkalna pasta; spajkalna priprava; spajkalno sredstvo / spajkalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  14.      spákast  -a -o prid. (ā) ekspr. podoben spaki: spakast obraz / vse stvari so bile čudne, spakaste / kot psovka izgini, spaka spakasta ♪
  15.      spakljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice ♪
  16.      spálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za spanje: spalni in bivalni prostori hiše / spalni vagon vagon z oddelki, v katerih sta ležišči, omarici za obleko in umivalnik; spalna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; spalna halja jutranja halja; spalna srajca oblačilo za spanje, ki pokriva večji del telesa; spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem ♦ med. spalna bolezen tropska bolezen s spanju podobnim stanjem, vročino in splošnim hiranjem, katere povzročitelja prenaša muha cece; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪
  17.      spáren  -rna -o prid. (á ā) nar. soparen: sparen dan ♪
  18.      spáričen  -čna -o prid. (ȃ) nar. soparen: sparičen dan ♪
  19.      spástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na spazem: spastična hoja; napad spastičnega dihanja / šolanje spastičnih otrok otrok, ki imajo prirojeno okvaro osrednjega živčevja s trajno povečano mišično napetostjo ♪
  20.      spazmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na spazem: spazmatične bolečine / spazmatična hoja ♪
  21.      speciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota 2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina 3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje 4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna ◊ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi speciálno prisl.: specialno se ukvarja s francoščino ♪
  22.      specialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na specialiste ali specializacijo: specialistični študij; zaposliti diplomanta s specialistično izobrazbo / kupovati specialistično literaturo / iti na specialistični pregled; specialistična ambulanta ♦ ped. specialistični izpit izpit, s katerim se dokaže posebna usposobljenost za opravljanje poklica na ožjem področju kake stroke ♪
  23.      specífičen  -čna -o prid. (í) poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev // značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike ◊ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob specífično prisl.: specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega ♪
  24.      speedwayski  -a -o [spídvej-] prid. (ȋ) nanašajoč se na speedway: speedwayski tekmovalci / speedwayske dirke ♪
  25.      spektákelski  tudi špektákelski -a -o [kǝl] prid. (á) nanašajoč se na spektakel: spektakelske lastnosti / spektakelski film / spektakelska igra slavnega košarkarja ♪

   16.114 16.139 16.164 16.189 16.214 16.239 16.264 16.289 16.314 16.339  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA