Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (15.901-15.925)



  1.      slaníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na slanike: slanikov hrbet / slanikova solata / slanikov okus
  2.      slaníški  -a -o prid. () nanašajoč se na slanike: slaniško meso / slaniška lovišča
  3.      slánkast  -a -o prid. () nekoliko slan: slankasta voda / slankast okus peciva, potu / slankast vonj
  4.      slanovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na slano vodo: sladkovodne in slanovodne živali / slanovodni plavalci morski plavalci
  5.      slápast  -a -o prid. () podoben slapu: slapast val / slapasto šumenje
  6.      slapèč  -éča -e prid. ( ẹ́) vrtn. ki ima razvejeno viseče steblo: slapeči nageljni / slapeča rast
  7.      slapovít  -a -o prid. () poln slapov: slapovita reka / slapovite gube plašča
  8.      slásten  -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju ∙ ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti slástno prisl.: pečenka slastno diši; slastno so se gostili
  9.      slaščičárski  tudi slaščíčarski -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na slaščičarje ali slaščičarstvo: slaščičarska obrt / slaščičarski mojster
  10.      slaščíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na slaščico: slaščične drobtine / slaščično testo
  11.      slátinast  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli
  12.      slátinski  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda
  13.      slávčji  -a -e prid. () nanašajoč se na slavce: slavčje gnezdo / slavčje petje
  14.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika
  15.      slavílen  -lna -o prid. () ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem
  16.      slavístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na slavistiko: slavistični oddelek filozofske fakultete / slavistični kongres
  17.      slavjanofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na slavjanofile ali slavjanofilstvo: slavjanofilsko čaščenje mužikov / slavjanofilski nazori
  18.      slávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesnamuz. slavnostna kantata
  19.      slávnoznàn  in slávnoznán -ána -o prid. (ā- ā-á; ā-á) zastar. zelo slaven: obiskal je slavnoznanega zdravnika
  20.      slavohlépen  -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po slavi: slavohlepen človek; je zelo slavohlepna
  21.      slavolóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok ◊ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
  22.      slavónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Slavonce ali Slavonijo: slavonski gozdovi / slavonska govorica
  23.      slavospéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke
  24.      slavožêljen  -jna -o prid. (é ē) željen slave: zelo je slavoželjen
  25.      slávski  -a -o prid. (ā) zastar. slovanski: slavski rod ● zastar. v Prekmurju so bili prva leta po prvi svetovni vojni slavski in madžarski uradniki slovenski

   15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951 15.976 16.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA