Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (15.776-15.800)



  1.      sklepálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sklepanje: sklepalni postopek ♦ lingv. sklepalni veznik priredni veznik za izražanje sklepa prej povedanega; sklepalno priredje priredje, v katerem drugi stavek izraža sklep, izpeljan iz prvega
  2.      sklépčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki zlasti glede na vnaprej določen odstotek udeležencev lahko sprejema sklepe: odbor, občni zbor je sklepčen ● zastar. sklepčni govor sklepni govorjur. sklepčna sodba sodba, ki je logično utemeljena
  3.      sklépen  -pna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na sklep: sklepne kosti; sklepno tkivo / sklepni revmatizem 2. raba narašča končen, zaključen: sklepni verzi soneta / sklepni pogovori med delegacijama; sklepna prireditev, slovesnost / sklepni govor ◊ anat. sklepni odrastek; sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; sklepna jamica, ponvica, skledica vbočeni konec kosti v sklepu; sklepna maz ali sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; sklepna ovojnica tkivo, ki ovija sklep; ekon. sklepni račun skupek dokumentov, ki prikazujejo premoženjsko stanje, poslovni uspeh in navajajo podatke o poslovanju v določenem časovnem razdobju; zaključni račun; mat. sklepni račun račun, pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina; žel. sklepni signal signal na zadnjem vagonu vlaka; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno lučjo
  4.      sklerótičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. ki ima sklerozo: ta človek je zelo sklerotičen / sklerotični organ 2. ekspr. okorel, neživljenjski: sklerotični predpisi
  5.      sklerózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklerozo: sklerozni proces / sklerozen človek sklerotičen
  6.      sklícen  -cna -o prid. () nanašajoč se na sklic: sklicni postopek / njihov sklicni znak je dim
  7.      skliceválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sklicevanje: sklicevalni odbor / motil jih je premalo oseben, sklicevalen način njegovih odgovorov; sklicevalna opomba ♦ lingv. sklicevalna razlaga posredna razlaga
  8.      sklízast  -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizast kamen; sklizasta pot
  9.      sklízav  -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizava pot
  10.      sklízek  -zka -o prid. (í) nar. 1. spolzek, drsen: spodrsnilo mu je na sklizkem kamnu; sklizek led / riba je sklizka 2. opolzek: sklizka šala
  11.      sklonljív  -a -o prid. ( í) lingv. ki se da sklanjati: samostalniki so sklonljive besede
  12.      sklónski  tudi sklônski -a -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na sklon: sklonska napaka / sklonske končnice sklónsko tudi sklônsko prisl.: sklonsko se ujemati
  13.      sklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklop ali sklopitev: sklopni deli / sklopna vez // obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, sedež ki se da zložiti, tako da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev: sklopni sedeži; sklopna postelja
  14.      sklopljív  -a -o prid. ( í) knjiž. zložljiv: sklopljiv meter; sklopljiv otroški voziček; sklopljiva miza
  15.      skóbast  -a -o prid. (ọ́) podoben skobi: skobast žebelj
  16.      skóbeljn  -a -o [bǝl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na skobelj: skobeljno rezilo / skobeljni stroj ♦ les. debelinski skobeljni stroj debelinski skobeljnik
  17.      skóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na skok: skočna sila / skočna razdalja ◊ anat. skočni sklep sklep med golenico, mečnico in skočnico
  18.      skôčen  tudi skóčen -čna -o prid., skôčnejši tudi skóčnejši (ó ō; ọ̑) 1. ki se premika v skokih: skočna srna / skočen konj 2. star. poskočen: skočen človek / biti skočnih nog, pet / skočen napev ◊ vet. ta merjasec je skočen je sposoben za skok
  19.      skočljív  -a -o prid. ( í) knjiž., redko pohoten: skočljiv moški
  20.      skodéličast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben skodelici: skodeličasti kozarci
  21.      skódlast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz skodel: lesena hiša s skodlasto streho
  22.      skójevski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na skojevce ali Zvezo komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: skojevska akcija / skojevski sestanek
  23.      skokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. 1. ki se premika v skokih: skokonoge kobilice, žabe / skokonogi jeleni 2. poskočen: takrat sem bil še skokonog
  24.      skokovít  -a -o prid. () ekspr. ki se pojavlja v skokih: skokovito premikanje / skokovit napredek; skokovite temperaturne spremembe; skokovito naraščanje cen skokovíto prisl.: cene skokovito naraščajo; skokovito se razvijati
  25.      skomínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto

   15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA